Prešiček se je danes v Bruslju udeležil zasedanja ministrov EU za kulturo, ki so med drugim razpravljali o vprašanju lažnih novic in dezinformacij ter težavah pri urejanju medijskega prostora z vidika tehnološkega razvoja.
To je po ministrovih besedah zelo težko vprašanje, saj je izjemno zahtevno opredeliti, kdaj se prekorači meja med svobodo govora in sovražnim govorom.
"Odvisno je samo, s katere strani gledaš lažno informacijo. Za enega je zelo lažna, za drugega je v bistvu absolutno objektivna in izraža točno to, kar mislimo," je ponazoril težavo in izpostavil, da je treba urejanje teh vprašanj temeljito premisliti.
Ob tem je Prešiček podprl poziv premierja Marjana Šarca k premisleku glede oglaševanja v medijih, ki spodbujajo sovražni govor, saj da nujno potrebujemo resen in trezen premislek o odgovornosti politike, gospodarstva in vseh akterjev na področju medijev.
Ministri so danes predstavljali različne rešitve v različnih državah, je pojasnil Prešiček in kot enega od pomembnih ukrepov izpostavil spodbujanje profesionalnega novinarstva, češ da "danes lahko vsak napiše skoraj vse, kar si želi".
Na vprašanje, s katerimi konkretnimi ukrepi bo Slovenija naslovila ta vprašanja, je minister odgovoril, da je treba spremeniti medijsko zakonodajo in jo prilagoditi času. Spremembe so že v pripravi, minister upa, da se bo februarja začela javna obravnava.
Ob tem bo treba po ministrovih besedah premisliti tudi o globah za kršitelje. Ocenil je, da imajo to dobro urejeno v Nemčiji, in povedal, da bodo na ministrstvu analizirali, kako je ta zakonodaja urejena v Evropi. So pa še v fazi razmišljanja, je izpostavil.
Minister je sicer poudaril tudi, da medijska zakonodaja ne more gospodarskemu subjektu dati navodil, kje lahko oglašuje, lahko pa poziva k premisleku, kot je pozval premier. "To je družbeno odgovorno," je poudaril in izrazil veselje, da je politika našla moč, da to jasno pove.
Prešiček se je sicer danes v Bruslju sestal z evropskim komisarjem za izobraževanje in kulturo Tiborjem Navracsicsem, s katerim sta se pogovarjala zlasti o programu Ustvarjalna Evropa, o projektu evropskih hiš kulture in problemu bančnih garancij.
Slovenija si prizadeva za več ambicioznosti in več denarja ter za upoštevanje specifik malih držav pri opredeljevanju tega programa v prihodnjem večletnem evropskem proračunu za obdobje 2021-2027.
Slovenski strokovnjaki na področju kulture ob tem izpostavljajo, da je Slovenija po črpanju evropskih sredstev v okviru sedanjega programa Ustvarjalne Evrope na šestem mestu, tako da jo ima komisija za pravo velesilo.
Pri projektu evropskih hiš kulture, ki so predvidene v tretjih državah, si Slovenija prizadeva zagotoviti izjemo, da bi lahko bila v Ljubljani, torej v članici unije, in sicer v okviru balkanskega sodelovanja. S komisarjem sta se dogovorila, da bo Slovenija za to izjemo tudi pisno zaprosila.
Prešiček pojasnjuje, da vidijo pri tem priložnost Slovenije, ker zgodovinsko ni tako obremenjena kot morda katera druga država v regiji, saj da bi lahko nastal konflikt že pri iskanju odgovora na vprašanje, kje bi lahko ta hiša bila.
V povezavi bančnimi garancijami pa minister izpostavlja, da je to zelo občutljiva tema za nevladne organizacije, ki imajo v primeru večjih razpisov s tem velike težave, saj gre za veliko denarja.
Minister je predlagal, naj v prihodnjem večletnem finančnem obdobju za garancijo velja določen odstotek, konkretno pet odstotkov denarja, ki je predviden za črpanje. Ta naj se ne bi počrpal do konca, dobil naj bi se šele po izpeljanem projektu.
