"Uspeh bo, ko bo ta številka nič," je na letošnji, že 4. nacionalni konferenci o alkoholni politiki, poudarila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Pia Vračko. Po njenem mnenju bi morala družba imeti ničelno toleranco do tovrstnih primerov, prepovedati pa bi bilo treba tudi prodajo alkoholnih pijač na bencinskih servisih.
Državna sekretarka je izpostavila več uspešnih projektov na področju alkoholne politike, med katere sodi projekt NIJZ SOPA - Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola. Osnovni namen projekta je zmanjšati prekomerno pitje alkohola pri odraslih prebivalcih Slovenije ter s tem preprečiti negativne posledice, ki jih ima na posameznika in njegove svojce tvegano in škodljivo pitja alkohola.
V Slovenji samo zaradi bolezni in stanj, ki so izključno povezana z alkoholom, ter prometnih nesreč, ki jih povzročijo alkoholizirani vozniki, letno v povprečju umre vsaj 1000 oseb. Alkohol pogosto vodi tudi v druge oblike nasilja. Ravno zato je osrednja tema letošnje konference povezava med alkoholom in nasiljem.
Alkoholna politika je po besedah Vračkove politično in interesno področje, kjer ni mogoče pričakovati hitrih rezultatov. Gre za trd oreh, ki zahteva inovativnost. Za inovativnost pa bi morali sodelovati vsi - družba, mediji, interesne skupine in politika. "Skupaj smo močnejši," je svoj govor zaključila državna sekretarka.
Pomembnost sodelovanja je izpostavila tudi direktorica Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Nina Pirnat. Kot pravi, vsak doprinos k zmanjšanju pitja alkohola šteje. Alkohol v Sloveniji namreč predstavlja velik problem, saj podatki kažejo, da skoraj polovica prebivalcev Slovenije (43 odstotkov) starih 25 do 64 let pije visoko tvegano, vsak drugi 17-letnik pa je bil v življenju že vsaj dvakrat opit.
Alkohol pogosto vodi tudi v nasilje, a je z alkoholom povezano nasilje pogosto neprepoznano in se kaže v različnih oblikah in na različnih ravneh, je izpostavila Pirnatova.
O težavah, ki jih povzroča alkohol, so spregovorili tudi udeleženci okrogle mize z naslovom Nasilje v povezavi z alkoholom: zdravstveni in družbeni problem. Sogovorniki so kot možne rešitve za tovrstne težave med drugim izpostavili omejevanje dostopa do alkohola, predvsem mladim, in prepoved pitja alkohola na javnih mestih po vsej Sloveniji. Tako so kot primer dobre prakse izpostavili javni odlok občine Jesenice o prepovedi pitja alkohola na vseh javnih površinah v občini.
Sodeč po besedah Boštjana Omerzela z Medobčinksega inšpektorata in redarstva na občini Jesenice se je že zmanjšalo število incidentov povezanih s pitjem alkohola na javnih krajih. Ta odlok se je izkazal kot uspešen tudi v času evropskega prvenstva v košarki, ko je bil iznos alkohola z dveh posebej določenih navijaških območij prepovedan. V tem času večjih kršitev javnega reda in miru zaradi alkohola niso zabeležili, je na okrogli mizi dejal Omerzel.
"Posledice pitja alkohola so številne in predstavljajo veliko breme za našo državo," je še opozorila direktorica NIJZ. Škoda, povezana z alkoholom, predstavlja tudi veliko finančno breme za državo. Zdravstveni stroški, povezani s pitjem alkohola, so po oceni NIJZ v letih 2012-2016 v povprečju znašali 147 milijonov evrov letno. Če se k temu prišteje še grobo oceno drugih stroškov, kot so prometne nezgode, nasilje v družini in kriminalna dejanja, se ta številka poveča na kar 228 milijonov evrov, so v sporočilu za medije zapisali na nacionalnem inštitutu.
A Pirnatovo zelo veseli podpora slovenske javnosti ukrepom alkoholne politike. Kar 83 odstotkov Slovencev namreč podpira uvedbo obveznega navajanja sestavin in energijske vrednosti na embalaži alkoholnih pijač, 65 odstotkov pa jih podpira ničelno toleranco do alkohola za vse voznike, je še izpostavila direktorica nacionalnega inštituta.
