Lavrov je zatrdil, da je Ukrajina kršila mednarodne norme z "nevarnimi metodami, ki so ogrozile normalno gibanje ladij na območju". "Pozivamo zahodne sponzorje Kijeva, da umirijo tiste, ki skušajo pridobiti politične točke na vojaški histeriji," je dejal, pri tem pa namignil na to, da je bil incident načrtovan pred predsedniškimi volitvami v Ukrajini prihodnje leto, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Po njegovi oceni ni dvoma, da je bil incident namerno izzvan in izveden na ukaz ukrajinskega vodstva. Moskva je zaradi incidenta na zunanje ministrstvo poklicala visokega ukrajinskega diplomata.
Rusija, ki si je leta 2014 priključila ukrajinski polotok Krim, je v nedeljo zasegla dve manjši ukrajinski vojaški ladji in vlačilec, ki naj bi kljub opozorilom nezakonito vpluli v ruske teritorialne vode. Na ukrajinska plovila so tudi streljali in po navedbah Kijeva ranili šest ukrajinskih vojakov, od tega dva huje. Moskva trdi, da so bili ranjeni trije.
Ruske oblasti so ob incidentu zaprle Kerški preliv, ki je edina povezava med Črnim in Azorskim morjem in ga lahko uporabljata tako Ukrajina kot Rusija. Danes so ga že odprle in promet naj bi potekal normalno.
Ukrajinska vojska je v stanju pripravljenosti, parlament pa naj bi na zahtevo ukrajinskega predsednika Petra Porošenka danes popoldne glasoval o uvedbi vojnega stanja za 60 dni.
Ukrajinsko zunanje ministrstvo je danes incident označilo kot "še en oborožen napad" Rusije in zahtevalo vrnitev zajetih ladij in izpustitev vseh mornarjev, ki naj bi jih ruske oblasti zadrževali v pristanišču Kerč na Krimskem polotoku.
Kijev je zahodne zaveznice pozval k sprejemu "vseh potrebnih ukrepov za odvrnitev agresorja z uvedbo novih in okrepitvijo obstoječih sankcij".
Porošenko je na današnjem zasedanju ukrajinskega varnostnega sveta obtožil ruske oblasti, da so v nasprotju z mednarodnim pravom "brutalno pridržale ukrajinske mornarje". Zahteval je njihovo takojšnjo izpustitev kot tudi vrnitev zaseženih ladij. Moskvo je pozval k zmanjšanju napetosti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Incident vzbuja skrbi, da bi lahko prišlo do širšega vojaškega konflikta med državama, med katerima so odnosi izredno napeti od leta 2014 po padcu proruskega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. Mesec dni kasneje si je Rusija priključila Krim, poleti pa je nato izbruhnil še konflikt na vzhodu Ukrajine s proruskimi uporniki, ki je zahteval že več kot 10.000 življenj.
Na zahtevo obeh držav se bo danes sestal Varnostni svet ZN, na izrednem srečanju pa se bo popoldne sestala komisija Nato-Ukrajina na ravni veleposlanikov v Bruslju. Srečanje je sklical generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg na zahtevo Porošenka, s katerim se je o incidentu danes pogovarjal po telefonu.
V pogovoru mu je izrazil polno podporo Nata suverenosti in ozemeljski celovitosti Ukrajine, vključno s pravico plovbe v njenih ozemeljskih vodah v skladu z mednarodnim pravom, so sporočili iz Nata.
Več zaveznic Kijeva, med njimi Kanada in Litva, je obsodilo rusko agresijo proti Ukrajini. Zaskrbljenost je izrazila tudi Turčija in pozvala h končanju stopnjevanja napetosti. Peking je pozval Moskvo in Kijev k rešitvi nesoglasij z dialogom in posvetovanji.
Generalni sekretar Sveta Evrope Thorbjorn Jagland je strani pozval k izogibanju naraščanja napetosti v regiji.
