Voditelji v izjavi poudarjajo, da je naša generacija zadnja, ki se lahko še učinkovito spopade z globalno podnebno krizo. Spominjajo, da dosedanje zaveze držav pod okriljem pariškega podnebnega sporazuma ne zadoščajo za dosego dolgoročnih ciljev tega sporazuma. "Storiti moramo več - in naša dejanja morajo biti hitra, odločna in skupna," so navedli.
Izjava prihaja dober teden pred začetkom podnebne konference v Katovicah, kjer naj bi države potrdile knjigo pravil za izvajanje pariškega sporazuma. "Pozivamo k uspešnemu zaključku COP 24 v Katovicah, ki bo oživil pariški sporazum s sprejetjem podrobnih pravil izvajanja," navaja skupna iniciativa. Prav tako so se voditelji zavzeli za krepitev ambicije držav za dosego zastavljenih ciljev.
"Izkoristimo številne priložnosti in ukrepe za boj proti podnebnim spremembam in oblikujmo pozitivno prihodnost našega planeta. Zapustimo našim otrokom in prihodnjim generacijam svet, v katerem je vredno živeti," pozivajo.
Poziv so po poročanju tujih tiskovnih agencij ob slovenskem predsedniku Borutu Pahorju podpisali predsedniki Avstrije, Cipra, Finske, Nemčije, Grčije, Madžarske, Islandije, Irske, Italije, Latvije, Litve, Portugalske in Švice ter premierja Nizozemske in Švedske.
"Odziv je bil boljši, kot sem ga pričakoval," je po navedbah avstrijske tiskovne agencije APA o podpisnikih povedal Van der Bellen. Med državami, ki skupnega poziva niso podpisale, so večinoma monarhije, kjer voditelj države na splošno ne sme izražati mnenja v zvezi z zunanjepolitičnimi vprašanji, pa tudi Poljska, ki želi kot gostiteljica podnebne konference COP 24 ostati nevtralna.
"Pozdravljamo iniciativo in angažma predsednika Republike Slovenije. Upamo, da je to šele začetek in si bo predsednik Pahor postavil podnebno ukrepanje kot osrednjo temo svojega mandata, saj bi njegova podpora in angažma nedvomno spodbudila pozitivne premike," je menila predstavnica nevladne organizacije Greenpeace v Sloveniji Katja Podbevšek.
Podnebni zlom je namreč trenutno v Sloveniji popolnoma ignorirana politična tema, so prepričani v Greenpeaceu. "V prihajajočih letih pa se moramo kot država posvetiti tako zahtevnim nalogam kot so priprava na predčasno zapiranje Termoelektrarne Šoštanj, razvijanje sončne in vetrne energije v večji meri, ukinjanje okolju škodljivih subvencije, če naštejemo le nekatere," je dodala Podbevškova.
Pariški sporazum določa cilj omejitve globalnega segrevanja občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja ter spodbuja prizadevanja za 1,5 stopinje. Nedavno znanstveno poročilo mednarodnega panela IPCC pa je pokazalo, da je rdeča črta v resnici 1,5 stopinje. Če bi države uresničile doslej zastavljene podnebne cilje, bi se svet ogrel za skoraj štiri stopinje Celzija.
Številni voditelji držav, tudi Pahor, se bodo na povabilo poljskega predsednika udeležili konference ob njenem začetku 3. in 4. decembra. Slovenski predsednik pa je prav ta teden gostil tudi posvet o podnebnih spremembah, na katerem so udeleženci ugotavljali, da rešitve za naslovitev podnebnih sprememb že imamo, a moramo še okrepiti vlaganja v tehnologijo, predvsem pa sodelovanje. Problem je tudi politična volja, so še menili.
