Celjski okrožni sodnik Zoran Lenovšek je z obsodbo marca sledil predlogu tožilke Marjete Kreča, zavrnil pa je tudi zahtevo Bajdetove obrambe za izločitev predsednika celjskega okrožnega sodišča Matevža Žuglja, sodnika Lenovška in vseh višjih sodnikov, ker naj bi mu bila kršena pravica do obrambe.
Ni se namreč strinjal, da mu je okrožno sodišče tik pred izrekom sodbe v ponovljenem sojenju dodelilo novega odvetnika Andreja Švencbirja za zagovornika po uradni dolžnosti. Dejal je, da dosedanji zagovornici Albini Vedenik, ki ga je zagovarjala prek sistema brezplačne pravne pomoči in je bila ob koncu sojenja v bolniškem staležu, pooblastila za zastopanje ni preklical.
Sodnik je takrat ocenil, da gre za neutemeljene zahteve in zavlačevanje sodnega postopka. V primeru zamika izreka sodbe bi morali Bajdetu odpraviti pripor, v katerem je zaradi ponovitvene nevarnosti že od storitve kaznivega dejanja.
Švencbir je ocenil, da Bajdetu zaradi te odločitve ni bilo omogočeno pošteno sojenje, ker se sam ni mogel ustrezno pripraviti na zagovor in zato tudi ni podal sklepnih besed. Švencbir je tako takrat napovedal pritožbo na sodbo, nanjo pa se je pritožila tudi Vedenikova. Pritožila sta se zaradi domnevnih bistvenih kršitev kazenskega postopka, kršitev kazenskega zakonika in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Višje sodišče je po poročanju Večera obe pritožbi v celoti zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo. Bajde bo tako v kratkem najverjetneje začel prestajati zaporno kazen.
Velenjčan je sicer po pojasnilih tožilstva umor priznal tako preiskovalni sodnici kot tudi na prvem in ponovljenem sojenju. Tožilka je v predlogu zaporne kazni zapisala, da je umor storil iz nizkotnih razlogov oz. iz ljubosumja, ker si je oškodovanka našla novega partnerja, medtem ko je Bajde trdil, da jo je umoril, ker ga je razjezila, ko sta se vračala s koncerta.
Na prvem sojenju so Bajdeta 7. marca 2017 sicer spoznali za krivega uboja partnerke in ga obsodili na 13 let zapora, čeprav ga je tožilstvo bremenilo umora. Višje sodišče v Celju je sodbo nato razveljavilo, med drugim tudi zato, ker je sojenje v delih, ko so razpravljali o obdolženčevem duševnem zdravju, potekalo zaprto za javnost. Višje sodišče je v odločbi opozorilo, da je javnost sojenja pravilo, izključitev javnosti pa izjema.
