Danes objavljeni preliminarni podatki študije kažejo, da je kar 64 odstotkov novinark že doživelo vsaj eno vrsto spletnega nadlegovanja. Med drugim gre za grožnje s smrtjo in posilstvom, žalitve, razvrednotenje njihovega dela, seksistične opazke, spletno zalezovanje ter ustvarjanje lažnih profilov. 47 odstotkov teh žensk zlorabe ni prijavilo.
Večina žrtev je ob spletnem nadlegovanju doživljala psihološke težave. Večina jih je trpela zaradi anskioznosti in stresa, več kot tretjina je začela samocenzurirati svoje delo, skoraj deset odstotkov pa jih je v povezavi z zlorabami izgubilo delovno mesto.
Generalni sekretar IFJ Anthony Bellanger je ob razkritju podatkov opozoril, da imajo spletne zlorabe poleg kariere novinark uničujoč vpliv tudi na demokracijo. Dejal je še, da je treba nasilnežem poslati jasno sporočilo, da spletne zlorabe niso dopustne. "Razkriti jih moramo in zagotoviti, da tovrstni napadi ne ostanejo nekaznovani," je dodal.
Kot je povedala predstavnica IFJ Mindy Ran, "ta anketa razkriva najhitreje rastočo obliko nasilja na podlagi spola proti novinarkam, h kateremu močno pripomorejo digitalne platforme, ki omogočajo nekaznovanost in anonimnost agresije nasilneža, ki se skriva vsem na očeh".
IFJ zato v poročilu opozarja tudi na potrebo po zakonih, ki bi obravnavali spletne zlorabe. Pri tem izpostavlja predvsem neodzivnost policije, ki jo mora vlada nagovoriti s konkretnimi smernicami.
