Gre za pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Kot je dejal Šarec, se je sestal z vodstvom društva, ki mu je predstavilo svoj predlog. Sam pa jim je obljubil, da bo takoj predlagal sprejetje predloga.
Predstavniki Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije so sicer s pobudo za spremembo ustave, da bi slovenski znakovni jezik postal uradni jezik gluhih, pred dnevi že seznanili predsednika DZ Dejana Židana. Prepričani so, da bi s tem med drugim rešili marsikatero zagato v izobraževanju in zaposlovanju gluhih in naglušnih.
Vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo bi po besedah predstavnikov zveze med drugim omogočil tudi gluhim otrokom, da se učijo v svojem jeziku in o svojem jeziku. Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika jim namreč daje možnost tolmača, ne zagotavlja pa ustreznega statusa znakovnega jezika.
V Sloveniji je približno 1000 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, približno 450 oseb ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, približno 75.000 oseb pa ima slušni aparat.
