Državna svetnica Bojana Potočan je v imenu predlagatelja na današnji seji DZ izpostavila, da je cilj predlaganega zakona predvsem odprava zakonskih nejasnosti in okrepitev pravne varnosti vseh udeležencev v prometu z nepremičninami. Kot je dodala, odpravlja obveznost sedanjih zavezancev, se pravi upravljavcev, notarjev, pooblaščenih inženirjev geodezije in drugih, da preverjajo obstoj gradbenih dovoljenj, kadar je to predpisano in posledično tudi, da se opusti ta prekršek.
"To seveda ni bilo predlagano v tem smislu, da bi želeli, da se opusti takšno preverjanje, vendar, ker menimo, da zakon neupravičeno to obveznost prelaga na nekompetentne zavezance," je še izpostavila Potočanova.
Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Simon Zajc je predlog državnih svetnikov zavrnil in dejal, da se vlada ne strinja s parcialnim spreminjanjem zakona. "Na ministrstvu namreč že poteka postopek prve evalvacije izvajanja gradbenega zakona o praksi in bo na podlagi njenih rezultatov pripravljen celovit predlog novele gradbenega zakona," je poudaril.
Podporo so predlogu zakona odrekli tudi v večini poslanskih skupin. Robert Pavšič (LMŠ) je dejal, da nihče v verigi prodaje oziroma nakupa nepremičnin ne more absolutno zagotavljati varnosti, ampak le opravljati čim bolj kakovostno pojasnilno dolžnost. In vsakdo v tej verigi lahko preveri, ali ima konkretna nepremičnina gradbeno dovoljenje, saj je to javno, razen v delu, kjer so navedeni osebni podatki. "Če bi spremembe zakona podprli, potem bi kupcu pravico do tovrstne obveščenosti odvzeli, kar bi imelo za posledico zmanjšanje varnosti," je dejal.
Gregor Perič (SMC) je izrazil prepričanje, da je pravna varnost državljanov v prometu z nepremičninami z obstoječim zakonom, ki ga je sprejela prejšnja vlada zgolj večja, in ne manjša, kot to navaja predlagatelj. "Gre torej za poizkus predlagatelja za neko parcialno spreminjanje omenjenega zakona," je menil.
V SD bo besedah Soniboja Knežaka pozdravljajo vsakršen napredek in izboljšavo, ki bo šla v smeri povečanja pravne varnosti strank v postopkih, vendar so mnenja, da je parcialno spreminjanje zakona lahko nepreudarno. Tudi v Levici ne podpirajo predloga državnih svetnikov. Kot je dejal Željko Cigler, menijo, da predlagane spremembe ne večajo pravne varnosti v prometu z nepremičninami, ampak ravno nasprotno.
Da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo, so po besedah Andreja Rajha in Ivana Hršaka prepričani tudi v SAB in DeSUS. "Vseskozi ponavljamo, da ne podpiramo parcialnih spreminjanj zakonov in da se je treba projektov, ki kličejo po prenovi iz več vidikov, lotiti celovito," je poudaril Hršak (SAB).
Dušan Šiško (SNS) je dejal, da v stranki podpirajo stališče vlade, predvsem ker bo vlada na osnovi novih rezultatov predložila nov predlog v postopek za sprejetje.
So pa predlog svetnikov podprli v SDS in NSi. Franci Kepa (SDS) je sicer izrazil pričakovanje, da bo težave odpravil predlog zakona, ki ga pripravlja vlada, a kljub temu ocenjujejo, da je predlog državnih svetnikov primeren za nadaljnjo obravnavo. Kot je dodal, predlog sledi opozorilom Notarske zbornice Slovenije in drugih zavezancev za preverjanje pravnega stanja nepremičnin.
Aleksander Reberšek (NSi) pa je izpostavil, da so imeli v NSi ob sprejemu gradbenega zakona številne pomisleke, po komaj petih mesecih, odkar se je zakon začel uporabljati, pa "se v praksi srečujemo z neživljenjskimi in togimi določbami, ki ne pomenijo poenostavitev postopkov".
DZ bo o usodi predloga zakona svetnikov odločal v petek.
