Nujno je dobro in odgovorno upravljanje, rešitve pa tu ne zahtevajo veliko denarja, je v predstavitvi poročila dejala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Medresorsko sodelovanje je zelo šibko, ponekod pa je premalo kadra. Inšpekcijske službe je treba okrepiti in morajo delovati, je pozvala.
V nadaljevanju je izpostavila prezasedenost posebnih varovanih oddelkov in posebnih socialnovarstvenih zavodov, kjer je po njenih besedah še vedno "sramotno stanje".
Pri delovnopravnih zadevah je opazila napredek. A še vedno ni plačan vsak, ki dela, in še vedno niso plačani prispevki, inšpekcije pa bi morale delovati, je opozorila.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v NSi opozorili, da se priporočila varuha ponavljajo, kar "Sloveniji ni v čast". Še zlasti je Blaž Pavlin poudaril zaostanke na ministrstvu za delo pri reševanju pritožb na odločitve o pravicah iz javnih sredstev. Kritičen pa je bil tudi do izpostavljene neodzivnosti ministrstva za zdravje, kar je po njegovem opozorilu kršitev zakona o varuhu.
V SDS so opozorili, da je revščina še vedno velik problem, država pa bi morala narediti več za njeno zmanjšanje. Problem je tudi energetska revščina, s katero se še zlasti soočajo starejše samske ženske, gospodinjstva z najnižjimi prihodki, upokojenci in brezposelni, je dejala Eva Irgl, ki je tudi predsednica komisije DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti. Pozvala je tudi k skrajšanju postopkov, saj se nekateri vlečejo tudi desetletja.
Spoštovanje človekovih pravic je nujno brez izjeme, so opozorili v Levici. "Nakup stanovanja za mlade denimo v Ljubljani je znanstvena fantastika," je dejal Željko Cigler. Nadzor nad izplačevanje plač in prispevkov je nezadosten, inšpekcija za delo je podhranjena, za izboljšanje življenjskih razmere Romov, ki so nevzdržne, pa bi bila potrebna le politična volja, je dejal.
V DeSUS so se osredotočili na problematiko starejših. Domovi so prenatrpani, cene oskrbe so visoke in zato starejši raje odhajajo v dom v tujino, zlasti na Hrvaško, zakona o dolgotrajni oskrbi pa še ni, je dejal Jurij Lep. Poleg tega je spomnil, da so vrste in stopnje telesnih okvar urejene še po zakonodaji iz 80. let prejšnjega stoletja.
Stavbe fakultet so nedostopne za študentov invalide, so bili kritični v LMŠ. Na področju problematike študentov invalidov bi bilo treba po pozivu Aljaža Kovačiča storiti več. Kritičen je bil tudi do dolgotrajnega čakanja na rešitev pritožb na drugi stopnji. V LMŠ si po njegovih besedah želijo, da bo varuh tudi v prihodnje inštitucija, ki bo poslušal ljudi, ki so jim kršene človekove pravice.
V SD so opozorili, da je še veliko prostora za napredek na vseh področjih človekovih pravic. "Jezik človekovih pravic je še kako živ," je poudarila Meira Hot. Varuh je po njenih besedah "zrcalo državi". Številne pobude kažejo, da mu ljudje zaupajo, je ocenila. A skrbeti morajo primeri, ki niso našli poti do varuha, je dejala.
Poročilo varuha je temeljit in analitičen pregled obravnavanih področij, so menili v SMC. Prav je, da so zakonodajalci kritični na področjih, kjer varuh opozarja na nezadosten napredek, je dejala Mojca Žnidarič. Ustavila se je tudi pri sovražnem govoru. V SMC ne pristajamo na mnenje, da je sovražni govor v državi le navidezen konstrukt. "Tišina daje sovraštvu potuho," je opozorila.
Varuhinja je delovala sistemsko, je pohvalil Felice Žiža v imenu poslancev italijanske in madžarske narodne skupnosti. Prav tako je bil storjen napredek denimo na področju rabe italijanskega in madžarskega jezika, kjer živita italijanska in madžarska narodna skupnost, je dejal.
Seja se je nadaljevala z razpravo poslank in poslancev o poročilu. Anja Bah Žibert iz SDS je bila v razpravi med drugim kritična do vodstva ministrstva za delo v prejšnji vladi. To ministrstvo se po njenih besedah ukvarja s področji, kjer so ljudje še posebej ranljivi. Zato bi moralo biti bolj občutljivo in ne nazadnje hitro, ker ljudje potrebujejo hitre informacije in hitro pomoč, je menila. Ustavila pa se je tudi pri invalidskih upokojitvah, ki ne zadostujejo niti za kritje osnovnih življenjskih stroškov.
Milan Brglez iz SD pa je izrazil prepričanje, da je treba poskrbeti za človekove pravice vseh. "To ne pomeni, da kogar koli privilegiramo ali deprivilegiramo," je dejal. "Je pa res, da so človekove pravice vedno odvisne od aktivnega zahtevanja zanje," je spomnil.
Državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Gregor Strojin je po razpravi poslank in poslancev glede sojenja v razumnem roku dejal, da to ne predstavlja več sistemskega problema. Državna sekretarka na ministrstvu za delo Breda Božnik je v povezavi z zaostanki pri reševanju pritožb na drugi stopnji, ki se nanašajo na pravice iz javnih sredstev, zagotovila, da so nekateri ukrepi za izboljšanje stanja že stekli. Ob problematiki invalidov pa je spomnila, da se bosta kmalu začela uporabljati zakona o osebni asistenci in o socialnem vključevanju invalidov.
Varuhinja Vlasta Nussdorfer je dejala, da današnji nastopi poslank in poslancev ter odgovori ministrstev obetajo, da bo v prihodnje manj kršitev. Napovedala je, da bo januarja prihodnje leto predstavila priporočila, ki so se ponavljala skozi ves njen šestletni mandat. Ta se ji izteče februarja prihodnje leto.
Opozorila je, da se nekateri pobudniki obrnejo na varuha bodisi prehitro ali pa prepozno, ko ni več možnosti za rešitev problema. Glede na to se ji zdi nujno, da je brezplačna pravna pomoč dostopna.
Glasovanje o predlogu, po katerem naj DZ institucijam in funkcionarjem priporoči upoštevanje vseh 77 priporočil varuha iz poročila.
DZ nadaljuje sejo z obravnavo poročila varuha o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po opcijskem protokolu h konvenciji Združenih narodov proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2017.
Ljubljana, 22. novembra (STA)
Foto: STA