Komisija je italijanski načrt zaradi znatnih odstopanj od evropskih pravil oktobra že zavrnila in zahtevala novega. To je bila sploh prva zavrnitev nacionalnega proračunskega osnutka v zgodovini EU. Rim je nato posredoval osveženega, ki pa vključuje le kozmetične popravke.
Italijanska vlada, ki jo sestavljata desna Liga in evroskeptično Gibanje petih zvezd, vztraja pri krepitvi porabe kot načinu za nujen vnovičen zagon gospodarske rasti in spopad s socialnimi neenakostmi, ter poziva k prožnosti zaradi izjemnih okoliščin, kot so smrtonosne vremenske ujme in zrušenje viadukta v Genovi.
Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je danes v Bruslju znova izpostavil vprašanji, od kod naj bi prišla dodatna rast, ki jo želijo italijanske oblasti, in kdo bo plačal račun za predvideno dodatno porabo. V italijanskem načrtu po njegovih besedah ni odgovorov na ti vprašanji.
V Bruslju izpostavljajo zlasti problem ogromne zadolženosti Italije. Tretje največje gospodarstvo v območju evra je lani beležilo javni dolg v vrednosti 131,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je po bruseljskih izračunih 37.000 evrov na prebivalca. Tudi v prihodnjih dveh letih se dolg naj ne bi zmanjšal.
Italijanski javni dolg je za grškim drugi najvišji v EU in eden najvišjih na svetu. Tako visok dolg terja fiskalno previdnost, ne pa dodatnega zadolževanja, ki ga načrtuje italijanska vlada, je bil danes kritičen podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.
Dan pred bruseljskimi ocenami so tudi strmo poskočili stroški zadolževanja države - pribitki na desetletne italijanske obveznice v primerjavi z referenčnimi nemškimi, ki pričajo o kreditni sposobnosti države.
Komisija doslej postopka proti Italiji kljub previsokemu dolgu ni sprožila, ker javnofinančni primanjkljaj ni bil previsok in ker je bila država pretežno skladna s strukturnimi cilji v preventivni fazi procesa spremljanja javnih financ članic. Po načrtih nove vlade pa ni več tako.
Zato je komisija znova preučila tudi stanje glede dolga in ocenila, da Italija ne spoštuje merila glede dolga in da je tako utemeljena sprožitev postopka proti državi.
Tehnično gre za postopek zaradi prekomernega primanjkljaja, ki pa je v italijanskem primeru povezan s prekomernim dolgom. To opredeljuje proračunski zakonodajni sveženj šesterček, sprejet sredi krize leta 2011.
To sicer še ni sprožitev postopka, je poudaril Moscovici. Zdaj so na potezi članice, ki morajo v dveh tednih posredovati svoje stališče. Če bodo pritrdile oceni komisije, bo ta pripravila vse potrebno za sprožitev postopka.
V okviru tega postopka je v skrajnem primeru predvidena kazen v višini 0,2 odstotka BDP. Obenem se v primeru, ko je sprožitev postopka povezana z dolgom, kot kazen dodaja še delež razlike med dejanskim in ciljnim dolgom za posamezno leto, a skupna kazen ne sme preseči 0,5 odstotka BDP.
Evropska proračunska pravila, opredeljena v paktu za stabilnost in rast, določajo, da dolg ne sme preseči 60 odstotkov BDP, javnofinančni primanjkljaj pa ne sme preseči tri odstotke BDP. Dodatno so pravila določena v dveh zakonodajnih svežnjih, šesterčku in dvojčku, sprejetih leta 2011 in 2013.
Medtem ko se Bruselj prebija skozi zapletene postopke ter odločitve upravičuje s svojo politično in pravno odgovornostjo do italijanskih in evropskih podjetij in davkoplačevalcev, pa je podpredsednik italijanske vlade Matteo Salvini danes bruseljske poteze primerjal s čakanjem na Božičkovo pismo.
Vse oči so bile sicer danes uprte v Italijo, ki je poseben primer, a komisija je objavila tudi ocene proračunskih načrtov preostalih osemnajstih članic območja evra. Razdelila jih v tri skupine: skladne s pravili, pretežno skladne in tiste s tveganji neskladnosti.
Slovenijo, ki je septembra dobila novo vlado in je v Bruselj poslala osnutek na podlagi predpostavke nespremenjenih politik, je poleg Francije, Belgije, Španije in Portugalske uvrstila med države s tveganji proračunske neskladnosti.
Komisar Moscovici je danes izpostavil, da so to le tveganja, ki niso uresničena, in da v tem ne vidijo problemov, ki bi bili zelo zaskrbljujoči.
Komisija je Slovenijo pozvala, naj ukrepa za uskladitev s pravili, zlasti ko gre za strukturni napor in stopnjo rasti neto primarnih izdatkov, ter naj ji posodobljen osnutek pošlje vsaj en mesec pred načrtovanim sprejetjem v državnem zboru.
Na finančnem ministrstvu so se odzvali z besedami, da bo Slovenija Evropski komisiji prihodnje leto poslala čim bolj skladen osnutek proračunskega načrta, ki ga bo pripravila ob rebalansu proračuna za leto 2019.
Ocene proračunov so sicer le del zajetnega jesenskega gospodarskega svežnja, s katerim komisija sproži nov cikel evropskega semestra, procesa usklajevanja proračunskih in reformnih politik pod nadzorom Bruslja, uvedenega sredi krize.
Del svežnja je tudi poročilo o makroekonomskih neravnotežjih. Sloveniji letos prvič od leta 2011 ne bo treba na temeljit pregled glede makroekonomskih neravnotežij, na katerega mora 13 članic EU.
