Odvetnik Blaž Kovačič Mlinar je na posvetu na pravni fakulteti izpostavil, da javnost kazenski postopek pogosto dojema kot neučinkovitega. Ker je velika večina sodb obsodilnih, takšen vtis odvetnik pripisuje zlasti učinkovitosti kazenskega postopka v odmevnih, pomembnih primerih.
Zato bi se v večji meri morali posvečati primerom, na katerih ugled pravosodja pade ali raste. Problem slovenskega kazenskega postopka in posledično tudi pravosodja so namreč odmevni primeri gospodarske kriminalitete, ki so v zadnjih letih naše pravosodje v marsičem našli nepripravljenega, je ocenil.
Prav tako bi bilo treba zmanjšati število zadev, vrnjenih na prvo stopnjo. Morda na prvih stopnjah po besedah Kovačič Mlinarja še vedno ostaja premalo posluha za ugovore obrambe, ki se na višjih stopnjah izkažejo za utemeljene. Odgovornost prvostopenjskih sodnikov je zato toliko večja.
Odvetnik je komentiral tudi konkretni predlog novele zakona o kazenskem postopku, ki med drugim uvaja tožilsko zaslišanje priče v predkazenskem postopku in ureja zaslišanje osumljencev brez navzočega odvetnika. Po mnenju Kovačič Mlinarja sprememba ne bi v ničemer pripomogla k učinkovitosti kazenskega postopka, pri bolj zapletenih kaznivih dejanjih pa bi stvari še poslabšala.
Še bolj kritičen je bil Anže Erbežnik z Evropske pravne fakultete. Kot je dejal, je predlagana novela različica tistega, s čimer so se soočili že lani in je bilo zavrnjeno tako v strokovnih krogih kot tudi v DZ. Podati takšen predlog je zato po njegovih besedah nedemokratično.
Med drugim je izpostavil določbe glede uvedbe policijskega zasliševanja osumljenca brez prisotnosti zagovornika. Poudaril je, da bi se v primeru, da bi policija imela to pooblastilo, pojavil resen ustavnopravni problem pri vprašanju, do kakšne mere bi se imel obdolženec pravico seznaniti s policijskim spisom.
Prenos izvajanja personalnih dokazov na policijo bi bil lahko problematičen tudi zato, ker bi veljalo le posneto gradivo, nihče razen prisotnih pa ne bi vedel, kaj se je dogajalo pred in po snemanju.
Odvetnik Mitja Jelenič Novak je dodal, da takšna ureditev odpira številna, še neslutena ustavnopravna vprašanja, zaradi katerih bi lahko sodbe, izrečene po sprejetju novele, vse po vrsti padle na ustavnem sodišču.
Ministrstvo znova ponuja že zavrnjen predlog, se je strinjal vrhovni državni tožilec Hinko Jenull. Predlagal je, da bi namesto sprejetja tega predloga svoje delo raje nadaljevala delovna skupina, ki je že leta 2008 pripravila koncept nove ureditve.
Med drugim je izpostavil, da tožilci želijo ureditev z obveznim preizkusom obtožbe, da bi zmanjšali tveganje, da bi se srečali z nedovoljenimi dokazi pred vrhovnim in ustavnim sodiščem. Obenem pa mora ureditev obdolžencu zagotavljati aktivno sodelovanje v postopku.
