Marca 2003 sta potekala referenduma o vstopu Slovenije v EU in zvezo Nato. Na prvem so volilni upravičenci odločali, ali naj Slovenija postane članica EU. Volilna udeležba je bila 60,4-odstotna, za pa je glasovalo 89,6 odstotka volivcev. Na referendumu o vstopu v Nato je bila volilna udeležba enaka, za vstop v zavezništvo pa je glasovalo 66 odstotkov udeležencev. Slovenija je postala članica Nata 29. marca 2004, v EU pa je vstopila 1. maja leta 2004.
Junija 2008 so se volivci na posvetovalnem referendumu izrekali o ustanovitvi pokrajin. Udeležilo se ga je slabih 11 odstotkov volivcev, ki so se na desetih referendumskih območjih strinjali z ustanovitvijo predvidene pokrajine, v treh pa so jim nasprotovali. Pokrajin, ki so sicer zapisane v ustavi, Slovenija doslej še ni ustanovila.
Še nekaj je bilo t. i. svetovalnih referendumov o občinskih vprašanjih, ki so potekali samo na območju lokalnih skupnosti.
V skladu z zakonom o referendumu lahko parlament razpiše posvetovalni referendum o vprašanjih iz svoje pristojnosti, ki so širšega pomena za državljane. Pobudo zanj lahko da vsak poslanec državnega zbora.
Poslovnik DZ sicer določa, da predlog za posvetovalni referendum poslanec vloži pisno. V predlogu mora biti jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, predlog pa mora biti obrazložen.
Predlog predsednik DZ pošlje v mnenje matičnemu delovnemu telesu in zakonodajno-pravni službi. Predlog se uvrsti na dnevni red prve naslednje seje državnega zbora, če je vložen najkasneje 30 dni pred to sejo, še piše v poslovniku.
