Komisija je italijanski načrt zaradi znatnih odstopanj od pravil oktobra že zavrnila in zahtevala novega. To je bila sploh prva zavrnitev nacionalnega proračunskega osnutka v zgodovini EU. Rim je nato posredoval osveženega, ki pa vključuje le kozmetične popravke.
V Bruslju so zato po analizi osveženega italijanskega proračunskega načrta danes pričakovano potrdili obstoj še posebej resne neskladnosti z evropskimi priporočili, ki so jih julija potrdile vse članice unije, vključno z Italijo.
Dombrovskis je kot problematičen izpostavil zlasti načrtovan strukturni primanjkljaj, ki naj bi se zvišal za okoli odstotek bruto domačega proizvoda (BDP).
Zaradi znatnih odstopanj od strukturnih ciljev je komisija vnovič preučila tudi uresničevanje merila glede javnega dolga. Na podlagi analize je danes ocenila, da je utemeljen postopek proti Italiji zaradi nespoštovanja pravil glede javnega dolga.
To sicer še ni sprožitev postopka, je poudaril evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici. Zdaj so na potezi članice, ki morajo v dveh tednih posredovati svoje stališče.
Če bodo pritrdile oceni komisije, bo ta pripravila sprožitev postopka in novo priporočilo Italiji, naj zmanjša primanjkljaj in dolg, je pojasnil Moscovici.
V okviru tega postopka je v skrajnem primeru predvidena kazen v višini 0,2 odstotka BDP. Obenem se kot kazen dodaja še delež razlike med dejanskim in ciljnim dolgom za posamezno leto, a skupna kazen ne sme preseči 0,5 odstotka BDP.
Italija, tretje največje gospodarstvo v območju evra, je lani beležila dolg v vrednosti 131,2 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je po bruseljskih izračunih 37.000 evrov na prebivalca. Tudi v prihodnjih dveh letih se dolg naj ne bi zmanjšal.
Italijanski javni dolg je za grškim drugi najvišji v EU in eden najvišjih na svetu. Tako visok dolg terja fiskalno previdnost, italijanska vlada pa načrtuje dodatno zadolževanje, je bil danes kritičen Dombrovskis.
Evropska proračunska pravila, opredeljena v paktu za stabilnost in rast, določajo, da dolg ne sme preseči 60 odstotkov BDP.
Komisija doslej postopka proti Italiji kljub previsokemu dolgu ni sprožila, ker javnofinančni primanjkljaj ni bil previsok in ker je bila država pretežno skladna s strukturnimi cilji v preventivni fazi procesa spremljanja javnih financ članic. Po načrtih nove vlade pa ni več tako.
Mosocovici je izpostavil, da sta dialog in mirna kri zdaj pomembnejša kot kdaj koli. Znova je izpostavil vprašanja, od kod naj bi prišla dodatna rast, ki jo želijo italijanske oblasti, in kdo bo plačal račun za predvideno dodatno porabo.
Poudaril je, da je komisija politično in pravno odgovorna, da prepreči uresničitev tveganj, ki jih italijanski proračunski načrt pomeni za podjetja in davkoplačevalce.
Italijanska vlada, ki jo sestavljata desna Liga in evroskeptično Gibanje petih zvezd, vztraja pri krepitvi porabe kot načinu za nujen vnovičen zagon gospodarske rasti in spopad s socialnimi neenakostmi, ter poziva k prožnosti zaradi izjemnih okoliščin, kot so smrtonosne vremenske ujme in zrušenje viadukta v Genovi.
