Zakon o organiziranosti in delu v policiji omejuje policiste pri stavkovnih aktivnostih. Policisti so tako med stavko dolžni varovati življenja, osebno varnost ljudi in premoženja, preprečevati, odkrivati in preiskovati kazniva dejanja, odkrivati in prijemati storilce kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb ter jih izročati pristojnim organom.
Prav tako morajo policisti tudi v času stavke varovati določene osebe, organe, objekte, prostore in okoliše državnih organov, vzdrževati javni red, nadzirati in urejati promet na javnih cestah, izvajati nadzor državne meje ter opravljati naloge, določene v predpisih o tujcih. Vse navedene naloge so policisti po zakonodaji dolžni opravljati pravočasno, učinkovito in v skladu z navodili nadrejenih.
Sindikat pa ministrstvo za notranje zadeve toži zaradi akta o stavki, sprejetega letos spomladi, ki je po njihovem prepričanju nezakonit. Delodajalec namreč akta pred uveljavitvijo sploh ni poslal v presojo sindikatu, zato štejejo, da gre za "enostranski oblastni akt", so pojasnili. Poleg tega pa so z aktom omejili tudi možnost stavkanja za zaposlene v uradniškem in strokovnotehniškem delu ministrstva in policije, je za STA pojasnil Alen Pečarič iz Policijskega sindikata Slovenije.
Tako akt o stavki pravico do stavke omejuje celo zaposlenim v plačni skupini J, kamor med drugim sodijo čistilke. "Naša čistilka praktično ne bi smela prekiniti dela. To po našem mnenju ni v skladu z normami. O tem naj odloči sodišče," je dejal.
Po mnenju sindikata je ministrstvo enostransko določilo ogromno, pravzaprav preveč nalog, ki so jih zaposleni v času stavke dolžni izvajati. Poleg tega niso konkretizirali niti, kaj je minimum delovnega procesa, tako da je to prepuščeno posameznemu vodji. "To je v nasprotju z odločitvami odbora za razlago Evropske socialne listine, zato smo sprožili delovni spor," je pojasnil Pečarič. Ob tem je spomnil, da je tudi slovenski zakon o stavki zelo star in ni več v skladu z novimi normami.
To sicer ni prvič, da je ministrstvo ob stavki policistov sprejelo tako omejujoč akt, je izpostavil Pečarič. Že leta 2015 je bilo tako, tokrat pa so se v sindikatu odločili tudi za pravno pot za njegovo izpodbijanje. Prepričani so, da država s takim aktom o stavki posega v pravice zaposlenih, zato so se tudi odločili za tožbo.
Policisti so 12. februarja letos začeli stavkati. Po odstopu prejšnjega predsednika vlade Mira Cerarja so jo sredi marca sicer zamrznili, a jo s 1. oktobrom letos sklenili nadaljevati. Vlado Marjana Šarca so namreč takoj po izvolitvi pozvali, naj aktivno pristopi k reševanju stavkovnih zahtev. A v roku desetih dni, kolikor so ji postavili za izpolnitev zahteve, odgovora niso prejeli. Zato so se odločili za nadaljevanje stavke.
Ta teden so stavko v okviru danih omejitev še zaostrili, in sicer tako da so policisti na mednarodnih mejnih prehodih Obrežje in Gruškovje začeli podrobneje pregledovati tovorna vozila. Vlada je sicer za danes vseh 42 reprezentativnih sindikatov v javnem sektorju, tudi policijska, povabila na pogovor o novem dogovoru o plačah in drugih prejemkih v javnem sektorju, ki bi nadomestil tistega iz leta 2016. V četrtek pa naj bi s policijskima sindikatoma nadaljevala pogajanja o razrešitvi stavkovnih zahtev.
