c S

Varuhinja človekovih pravic na Hrvaškem opozarja na nevarnost zgodovinskega revizionizma

21.11.2018 11:50 Zagreb, 21. novembra (STA) - Hrvaške institucije z dopuščanjem revizionizma odpirajo prostor za krepitev sovraštva, je ocenila hrvaška varuhinja človekovih pravic Lara Vidović. Pri tem je omenila dopuščanje ustaških in nacističnih simbolov v javnih prostorih ter predstavitve knjig in filmov, v katerih se zanika ali zmanjšuje zločinski značaj NDH.

Vidovićeva je v analizi naštela vrsto ministrstev in državnih institucij, vključno s policijo in sodišči, ki bodisi pasivno opazujejo povzdigovanje simbolov ustaškega režima in simbolov Neodvisne države Hrvaške bodisi so pri nedvoumnem obsojanju takšnih pojavov nedosledni.

Še posebej je izpostavila ministrstvo za veterane, ki "finančno in na druge načine podpira združenja, ki zanikajo zločinski značaj NDH". Spomnila je tudi na lansko izjavo hrvaške predsednice Kolinde Grabar-Kitarović, da je zloglasni ustaški pozdrav Za dom spremni "star hrvaški pozdrav".

Prav tako je izrazila zaskrbljenost, ker so med revizionisti zgodovine NDH tudi nekaterih katoliški duhovniki, ki so na visokih položajih v cerkveni hierarhiji, in tudi javna radiotelevizija HRT. V tem kontekstu je omenila tudi druge "hujskaško in nacionalistično obarvane medije" in uradno glasilo katoliške cerkve Glas koncila.

To, da so odzivi hrvaški oblasti na te pojave pogosto nedosledni ali jih sploh ni, ustvarja vtis, da jih molče tolerirajo. Zaradi tega se v družbi ustvarja vzdušje, ki spodbuja krepitev revizionističnih stališč o značaju NDH, ki je temeljila na rasističnih in nacionalističnih ideologijah in ki je po vzoru nemškega tretjega rajha sprejemala lastne rasne predpise, jih izvajala ter ob tem storila zločine, je zapisala Vidovićeva.

Kot je dodala, je simbole in gesla NDH videti v različnih javnih prostorih na Hrvaškem, od avtobusnih postajališč in zidov poslopij do partizanskih spomenikov. Širijo se tudi na spletnih družbenih omrežjih in spodbujajo sovraštvo do Romov, Srbov, Judov in drugih. Hrvaška varuhinja človekovih pravic je še posebej zaskrbljena, ker je med tistimi, ki izpostavljajo ustaške in nacistične simbole, veliko mladih.

"Pojavi zanikanja značaja NDH in narava zločinov ustaškega režima, povzdigovanje simbolov v javnem prostoru ali uporaba besednih zvez, s katerimi se do nje izražajo simpatije, so v hrvaški družbi tako pogoste, da so skoraj molče sprejete," je izpostavila Vidovićeva.

Ob tem je poudarila, da je zanikanje zločinov NDH sovražni govor, ki vodi v diskriminacijo in nasilje do drugih ter predstavlja kontinuiteto sovraštva, s katerim se kršijo vrednote, na katerih temelji hrvaška ustava - med njimi je tudi antifašizem.

Vidovićeva je zapisala še, da je obnašanje hrvaških oblasti tudi v nasprotju z resolucijo Evropskega parlamenta, s katero so evropski poslanci konec oktobra pozvali k prepovedi neofašističnih in neonacističnih skupin v EU.

V hrvaškem parlamentu naj bi kmalu potekala razprava o interpelaciji hrvaške vlade zaradi pogoste uporabe ustaškega gesla Za dom spremni. Interpelacijo je aprila lani sprožila opozicija na čelu s hrvaškimi socialdemokrati (SDP), in sicer zaradi škandala s tablo z zloglasnim ustaškim pozdravom v Jasenovcu, a vladajoči tega leto in pol kasneje še vedno niso uvrstili na dnevi red sabora. V opoziciji so prepričani, da bodo nedavne spremembe saborskega poslovnika omogočile razpravo o fašističnih simbolih v naslednjih desetih dneh.