Vse dejavnosti v okviru varnostne in obrambne politike EU so že zametki, ki kažejo na to, da če bi se EU tako odločila, bi dejansko lahko prišli do neke skupne evropske vojske, je menil Erjavec.
"Kar se tiče Slovenije, ta projekt podpiramo, a se zmogljivosti ne smejo podvajati," je poudaril. K temu je dodal, da je določene dejavnosti ustrezneje izvajati v okviru EU, druge pa v okviru zveze Nato, ki ima zmogljivost za odvračanje vseh varnostnih izzivov.
"Evropa mora imeti zmogljivosti, ki ji omogočajo, da je sama sposobna odgovarjati na varnostne izzive," je prepričan Erjavec, ki izpostavlja, da varnostne razmere v svetu kažejo potrebo po krepitvi obrambnega segmenta EU.
Slovenski obrambni minister sicer ocenjuje, da bi bilo pa politično soglasje o tem verjetno težko doseči v prvem koraku. "Gotovo pa je, da ko bo treba poiskati politično soglasje, bodo pa nastopile večje težave," je napovedal.
Čeprav gredo vse dejavnosti v okviru evropske varnostne in obrambne politike v smeri vzpostavljanja evropske vojske, pa imajo nekatere države določene zadržke. Erjavec je omenil Švedsko in Dansko ter bojazen pred podvajanjem zmogljivosti z Natom.
Nekaj dni pred današnjim zasedanjem obrambnih ministrov EU so se sicer zvrstili pozivi nemške kanclerke Angele Merkel in francoskega predsednika Emmanuela Macrona k vzpostavitvi prave evropske vojske, ki dvigajo prah, zlasti v ZDA, kritike pa prihajajo tudi iz nekaterih članic unije.
Medtem ko v Evropski komisiji poudarjajo, da je njihov šef Jean-Claude Juncker o tem prvi govoril pred štirimi leti, je nizozemski premier Mark Rutte pred dnevi opozoril, da Merklova in Macron z idejo o evropski vojski preveč hitita, in poudaril, da lahko varnost evropski celini zagotovi zgolj Nato.
Članice so sicer v ponedeljek potrdile novih 17 projektov v okviru novega stalnega obrambnega sodelovanja, poznanega po okrajšavi Pesco, tako da je vseh projektov sedaj 34.
Slovenija v prvem krogu projektov sodeluje pri dveh - čezmejne vojaške mobilnosti in mreže logističnih vozlišč v Evropi, v drugem pa v enem - v projektu nadzora jedrskih, radioloških, kemičnih in bioloških groženj kot storitev.
V tem projektu je vodilna država Avstrija, sodelujejo pa poleg Slovenije še Hrvaška, Madžarska in Francija. Namen je oblikovati zmogljivosti za prepoznavanje teh groženj, projekt bo vključeval tudi mrežo senzorjev na različnih brezpilotnih platformah, je danes v Bruslju pojasnil Erjavec.
Minister je tudi izpostavil, da bo v projektu sodelovalo pet slovenskih podjetij in da je to prvi projekt v okviru Pesca, v katerega se Slovenija dejavno vključuje z obrambno industrijo, pri čemer se nadeja tudi možnosti financiranja iz evropskega obrambnega sklada.
Obrambni ministri so sicer danes razpravljali tudi o sodelovanju z zvezo Nato s poudarkom na kibernetski obrambi, spopadanju s hibridnimi grožnjami in vojaški mobilnosti, tudi z generalnim sekretarjem zavezništva Jensom Stoltenbergom.
Erjavec je pri tem opozoril na potrebo po krepitvi sodelovanja, ko gre za Zahodni Balkan.
Slovenski obrambni minister se je ob robu zasedanja sestal z italijansko kolegico Elisabetto Trento, s katero sta se strinjala, da bosta okrepila intenzivnost sodelovanja.