Vlado so tako pozvali, da se z njimi v sredo še enkrat sestane in jim predstavi končno besedilo sporazuma, ki, če prav razumejo, v tem trenutku še ni dokončno pripravljeno.
"Mi smo prvi, ki si želimo, da bi čim večje število javnih uslužbencev višje plače iz naslova dogovora oz. sporazuma za razreševanje stavkovnih zahtev dobili čim prej. Nenazadnje je bila naša koordinacija stavkovnih odborov tista, ki si je ves čas prizadevala, da se dogovorjeno nanaša na vse javne uslužbence - glede na to, da je to posledica predvsem dvigov zdravniških plač -, za razliko od nekaterih drugih sindikatov, ki so v teh pogajanjih zastopali izrazito ozke interese," je poudaril Počivavšek.
Po njegovih besedah ugotavljajo, da so v delu, ki ima finančne posledice, z doseženim v pogajanjih lahko zadovoljni, od vlade pa so si želeli še dveh zavez, pri katerih niso uspeli. Prva je vezana na boljše vrednotenje posameznih delovnih mest, ki so jih vladni pogajalci dogovorili z nekaterimi sindikati, ob sicer enotnih dvigih, ki so predvideni za vse enako.
Po Počivavškovih besedah so se želeli z vlado dogovoriti, da bi v prihodnjem letu ocenili učinek teh izjem na vrednotenje ostalih delovnih mest v javnem sektorju. Če bi ugotovili, da je treba po istih kriterijih in z isto utemeljitvijo za en plačni razred zvišati vrednotenje še kateremu od delovnih mest, pa bi se nato v prihodnjem letu o tem dogovorili, je pojasnil.
"Nikakor ne gre za to, da bi zahtevali kakšne posebne dvige, želeli smo si zgolj pridržati pravico do pogajanj na podlagi istih kriterijev in utemeljitev, na podlagi katerih se je vlada že dogovorila o boljšem vrednotenju nekaterih delovnih mest," je poudaril. Po njegovih navedbah je teh delovnih mest in nazivov čez 160, od tega zgolj štiri z dejavnosti zdravstva, štiri iz dejavnosti raziskovanja, nobenega iz državne uprave in tudi ne iz plačne skupine J.
Kot drugo pa so pričakovali, da bo vlada za povišane stroške dela zagotovila finančna sredstva. Na podlagi informacij, ki jih imajo in tudi preteklih izkušenj, se namreč bojijo, da bo v nekaterih delih javnega sektorja za realizacijo dogovorjenega prišlo do težav s financiranjem, če te zaveze ne bo.
Kljub temu da omenjeni zahtevi ostajata odprti, pa so se odločili, da pri vključitvi obeh zavez v sporazum ne bodo vztrajali. Že zdaj pa so napovedali, da bodo v letu 2019, če bo prišlo do težav s financiranjem, v zvezi s tem vodili aktivnosti. Prav tako nameravajo prihodnje leto, ko bodo ocenili, kakšni so učinki izjem, ki jih je vlada dogovorila, nanjo nasloviti interesne zahteve.
Zanje pa ostaja odprto tudi vprašanje osmih odstotkov, ki so bili javnim uslužbencem z znižanjem vrednosti plačnih razredov vzeti z zakonom za uravnoteženje javnih financ leta 2012. Počivavšek je obžaloval, da so se drugi sindikati v ponedeljek v pogajanjih očitno odpovedali ambiciji, da bi to znižanje kdaj v celoti ali delno kompenzirali.
V sredo naj bi sicer trije sindikati, ki so se v ponedeljek uskladili z vladnimi pogajalci, stavkovni sporazum že parafirali. A za uveljavitev rešitev, ki se bodo uveljavljale s spremembo kolektivne pogodbe za javni sektor, je zahtevan kvorum. Počivavšek je danes dejal, da je vlada v pogajanjih ves čas zatrjevala, da želi čim širše soglasje za sklenitev dogovora in tega ne bo iskala s kvorumom, "ki bi bil mejen". Ocenjujejo, da je v tem trenutku priložnost, da to dokaže, je še dodal.
V njihovi skupini je sicer 16 reprezentativnih sindikatov, ki med drugim zastopajo veterinarje, carinike, vojake, zaposlene v državni upravi, centrih za socialno delo in v kulturi. Prav tako znotraj te skupine sodelujejo sindikati, ki zastopajo del zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. O podpisu sporazuma pa se bo vsak od njih odločal samostojno.
