Pravne službe Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije ter Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije skupaj z vladno stranjo danes še usklajujejo podrobnosti besedila sporazuma, ki so ga dogovorili v ponedeljek, parafirali pa naj bi ga v sredo.
Kot so pojasnili za STA, so z vladno stranjo poleg pasovnih dvigov plač, ki jih je predlagala skupina sindikatov pod vodstvom Jakoba Počivavška, uspeli dogovoriti tudi nekatere ukrepe, ki veljajo predvsem za zdravstvo. Tako bodo poleg splošnih dvigov plač, ki jih bodo z nekaterimi izjemami deležni vsi zaposleni v javnem sektorju, zaposleni na nekaterih delovnih mestih v zdravstvu prejeli še za en razred višje plače. To so srednja medicinska sestra in diplomirana medicinska sestra v intenzivni terapiji III, diplomirana babica in diplomirana medicinska sestra v porodnem bloku.
Od navedenih je srednja medicinska sestra uvrščena do 26. plačnega razreda, kar pomeni, da bo namesto pasovnega dviga za en plačni razred deležna dviga za skupaj dva razreda, druga tri delovna mesta pa so uvrščena nad 26. plačni razred, kar pomeni, da bodo poleg pasovnega dviga za dva plačna razreda upravičene še do enega plačnega razreda višje uvrstitve.
Med pasovnimi dvigi je sicer predvideno še, da se tistim z najvišjo stopnjo izobrazbe (znanstveni magisterij, doktorat, specializacija) plače dvignejo za tri razrede. Zvišanje plač se bo uveljavilo postopoma, in sicer za en razred 1. januarja 2019, za drugi razred 1. novembra 2019, za tretji razred pa 1. septembra 2020.
Prav tako sta sindikata, ki zastopata medicinske sestre in zaposlene v socialnem varstvu, pri vladi izpogajala višje dodatke za posebne pogoje dela, ki pa jih bodo zaposleni začeli prejemati 1. septembra 2019. Upravičeni bodo do 40-odstotnega dodatka za nočno delo (doslej 30 odstotkov), 90-odstotnega dodatka za nedeljsko delo (doslej 75 odstotkov), 120-odstotnega dodatka za delo na dan praznika (doslej 90 odstotkov) ter 15-odstotnega dodatka za deljen delovni čas (doslej 13 odstotkov). Slednji pa se bo obračunaval pri vseh urah in ne več le pri popoldanskih.
Na zahtevo sindikatov so se dogovorili za črtanje sedanjega 23-odstotnega praga za pridobitev nadomestila za delo z dementnimi, kar pomeni, da bodo lahko nadomestilo za čas, ko delajo z dementnimi, dobili tudi tisti, ki z njimi delajo manj časa. Prav tako so se dogovorili, da bodo vsi zaposleni za čas praznika dobili nadomestilo plače, če takrat niso v službi, kar se doslej ni vedno dogajalo.
Na sindikalni strani so dosegli tudi, da se v sporazum vključi zaveza, da bodo v treh mesecih od podpisa sporazuma sprejeli dokument o poklicnih aktivnostih in kompetencah in da bodo do 1. septembra 2019 sprejeli kadrovske standarde in normative, ki bi se implementirali do 1. januarja 2020. Če do tega ne pride, je podlaga za novo plačano stavko, je za STA poudarila predsednica Sindikata delavcev v zdravstveni negi Slovenije Slavica Mencingar.
Pojasnila je, da so stavko za zdaj odpovedali, da pa je treba seveda za uveljavitev sporazuma doseči kvorum med sindikati. "Če ga ne bo, bo slabo za vse," je ocenila in dodala, da tudi sami z dogovorom niso popolnoma zadovoljni. "Verjamemo, da bi si zaslužili več, ampak v neki situaciji smo se morali odločiti, ali to ali pa spet nič," je dejala.
"Mi smo pristali na tiste rešitve, ki so optimalne, pa tudi razumne," je v ponedeljek dejal predsednik Sindikata zdravstva in socialnega varstva Slovenije Zvonko Vukadinovič. Tudi sami niso povsem zadovoljni, saj niso rešili vprašanja podcenjenosti posameznih delovnih mest, kot so na primer klinični psihologi in inženirji ortotike in protetike.
Ker pa izpogajana zvišanja vendarle precej izboljšujejo položaj zaposlenih, je napovedal, da bodo pozvali tudi predstavnike drugih sindikatov, ki zastopajo zaposlene v zdravstvu in socialnem varstvu, da k njemu pristopijo. Za STA je danes pojasnil, da tega še niso storili.
V več sindikatih s področja zdravstva in socialnega varstva, ki so v pogajanjih sodelovali v okviru Počivavškove skupine, so za STA pojasnili, da predloga omenjenega sporazuma niso prejeli in da se bodo o nadaljnjih korakih dogovarjali v okviru svoje pogajalske skupine. Obenem so poudarili, da je zanje nesprejemljivo, da vlada soglaša z dvigi plač, a zanje ne zagotovi finančnih sredstev posameznim zavodom. Tako bi se breme višjih plač prevalilo na delodajalce, so pojasnili.
Počivavškova skupina je v ponedeljek protestno zapustila pogajanja, kot razlog so navedli tudi, da se vlada ne želi pogovarjati o reševanju "porušenih razmerij, ki bi bila lahko povzročena z izjemami, za katera se je vlada dogovorila z nekaterimi sindikati". Sicer pa danes pripravljajo novinarsko konferenco, na kateri bodo pojasnili svojo plat zgodbe, kako bodo ravnali pa je pomembno tudi zato, ker se morajo nekatere rešitve iz stavkovnega sporazuma uveljaviti s spremembo kolektivne pogodbe za javni sektor, za kar pa je potreben kvorum.
