Proračunska organa EU, Svet in Evropski parlament, sta sklenila, da razlik ne bosta mogla premostiti do polnoči, ko se izteče rok za dogovor, so sinoči sporočili iz Sveta EU. Gre za rok, predviden v okviru tritedenskega spravnega procesa, ki se sproži, če se članice in parlament ne morejo dogovoriti o proračunu.
"Svet obžaluje, da dogovora o proračunu EU za leto 2019 ni bilo mogoče doseči danes," je poudaril avstrijski finančni minister Hartwig Löger, ki je vodil pogajalce Sveta, ker njegova država v drugi polovici leta predseduje Svetu EU. Obenem je izrazil prepričanje, da bo dogovor mogoče doseči do konca leta.
Sporna je bila zahteva parlamenta, da se v proračun za prihodnje leto vključi neporabljena sredstva v povezavi z raziskovalnimi projekti iz prejšnjih let, kar Svet zavrača iz bojazni, da bi to ustvarilo presedan z neznanimi posledicami v prihodnje.
Druga sporna točka je bila zahteva parlamenta po manjšem prispevku iz evropskega proračuna za sredstva za sirske begunce v Turčiji. EU se je dogovorila za tri milijarde pomoči sirskim beguncem, od tega naj bi šli dve milijardi iz evropskega proračuna, preostalo milijardo pa naj bi prispevale članice.
Evropska komisija mora sedaj pripraviti nov proračunski predlog. Če dogovora ne bo do konca leta, se EU od 1. januarja financira po sistemu začasnih dvanajstin. To pomeni, da se vsako proračunsko poglavje financira mesečno z dvanajstino proračuna za leto 2018 ali po predlogu komisije za leto 2019, odvisno od tega, kateri znesek je nižji.
Evropska komisija je predlagala, naj proračun za prihodnje leto znaša 165,6 milijarde evrov v obveznostih in 148,7 milijarde evrov v plačilih. Kot vselej želijo tudi tokrat članice predlagani proračun oklestiti, in sicer na 164,1 milijarde oziroma 148,2 milijarde, Evropski parlament pa zahteva več, in sicer 166,3 milijarde oziroma 149,3 milijarde evrov.
Predlog proračuna EU vedno vključuje znesek za obveznosti in za plačila. Obveznosti se nanašajo na znesek, za katerega se lahko sklenejo pogodbe v danem letu, plačila pa na dejansko izplačani denar.
V primerjavi z letošnjim proračunom, ki za obveznosti znaša 160 milijard evrov, je v vsakem primeru pričakovati povišanje. Če bi obveljalo stališče članic, bi bilo na ravni obveznosti to dveodstotno, če stališče parlamenta, pa štiriodstotno.
Članice želijo za 55 odstotkov povečati sredstva za soočanje z migracijskimi izzivi, za okoli 26 odstotkov pa sredstva za naložbe v infrastrukturo. Približno šest odstotkov več denarja želijo za raziskave in inovacije, deset odstotkov več pa za Erasmus.
