"Novinar vsakič znova, ko poroča o nasilju v družini, tehta med svobodo izražanja na eni ter pravico do zasebnosti in pravico do časti in dobrega imena na drugi strani. Kam se bo tehtnica v nekem primeru nagnila, pa je odvisno od različnih okoliščin," je na današnji razpravi v organizaciji omenjenega društva in Društva novinarjev Slovenije o tem, kako izboljšati poročanje o nasilju v družini in nad ženskami, dejala odvetnica Jasna Zakonjšek.
Najpogostejši argument medijev, ko poročajo o teh primerih, je po besedah pooblaščene zastopnice različnih tiskanih medijev, da je to v javnem interesu. Pri tem morajo novinarji paziti, da ne posežejo v zasebnost ostalih vpletenih, kot so otroci, v primerih, ki še nimajo sodnega epiloga, upoštevati domnevo nedolžnosti, v primerih, ko so obtožbe zelo hude, pa dobiti čim več odzivov različnih institucij, kot so centri za socialno delo.
A centri za socialno delo imajo dobro razvit obrambni mehanizem, je dejala Špela Stare z Društva novinarjev Slovenije, ki je povezovala pogovor. Na vprašanje, kako bi novinarjem centri za socialno delo lahko bolj prišli naproti, je socialna inšpektorica Zita Koželj ob sklicevanju na različne zakone odgovorila, da jim ti preprečujejo, da bi medijem posredovali informacije, ki bi lahko razkrili identiteto posameznikov, razen če v to sami privolijo. A tudi tu po njenih besedah nastane zagata, prvo vodilo centrov za socialno delo je namreč otrokova korist.
Izhodišče za pogovor je bil priročnik za medije o tem, kako poročati o nasilju v družini in o nasilju nad ženskami, ki sta ga Društvo SOS telefon in Društvo novinarjev Slovenije pripravila pred dvema letoma. V njem med drugim piše, na kar so udeleženke opozorile tudi v današnji razpravi, naj se novinar izogiba mitom in stereotipom, javnost informira o nesprejemljivosti nasilja, izbira strokovno usposobljene sogovornike, ne razkriva identitete vpletenih, če to ni v javnem interesu, je obziren pri razkrivanju podatkov in podrobnosti. Nasilje naj obravnava v družbenem kontekstu, pri izbiri fotografij, posnetkov in drugega vizualnega gradiva pa naj bo previden.
Novinarji naj se ob upoštevanju smernic in novinarskega kodeksa hkrati zavedajo vpliva, ki ga ima njihovo poročanje, je opozorila predsednica Društva SOS telefon Maja Plaz, ki je predlagala, naj novinarski prispevki vsebujejo spodbudna sporočila v smislu, "da je izhod iz nasilja vedno mogoč", ter informacije, kam in na koga se lahko žrtve nasilja obrnejo. O negativnih posledicah neustreznega medijskega poročanja, ki lahko privede tudi do tega, da si izpostavljeni posameznik vzame življenje, je spregovorila tudi Ranka Ivelja. Kritična je bila do medijev, ki zaradi želje po dobičku zavestno kršijo kodeks.
Z razpravo so napovedali odprtje razstave v Galeriji Kresija Ko je drugič udaril v vrata, sem čez luknjo prelepila plakat. Boris Beja, Mina Fina, Jaka Babnik, Valerie Wolf Gang, Hana Karim, Nina Koželj, Tadej Vaukman in Tanja Radež so upodobili deset pripovedi žensk, ki so se zaradi nasilja umaknile v varno hišo Društva SOS telefon. Njen kustos je Božidar Zrinski, nastala je v sodelovanju z Mestno občino Ljubljana in drugimi ustanovami, na ogled pa bo do 7. januarja.