Na nedeljskih lokalnih volitvah je SLS ohranila primat po številu županov. Medtem ko je pred štirimi leti ob 63 predlaganih kandidatih v prvem krogu osvojila 25 županskih stolčkov, jih je letos ob 51 kandidatih 23. Zorko je ob tem opozoril, da so med njimi predvsem manjše občine, izjemi sta denimo Litija in Krško.
Slabši uspeh pa je SLS zabeležila na svetniških volitvah. Medtem ko je pred štirimi leti zbrala dobrih 58.000 glasov oziroma 8,48 odstotka in osvojila 293 mandatov, je letos za njihove svetniške kandidate glasovalo več kot 10.000 volivcev manj oziroma 6,21 odstotka, pripadlo pa jim je 218 svetniških mest.
Čeprav so dobili več glasov kot na državnozborskih volitvah, so na teh volitvah izgubili, je opozoril Zorko. Med razlogi za to je po njegovem mnenju tudi porast SDS, ki je lahko tudi posledica tega, da ima SLS po novem predsednika Janeza Podobnika, ki odkrito simpatizira s SDS. Lahko pa tudi, da so v SLS lokalno manj močni kot pred štirimi leti, je dodal analitik.
Na svetniških volitvah v občinah s proporcionalnim volilnim sistemom so več glasov kot SLS zbrale SDS, SD in NSi, ki so v primerjavi z volitvami izpred štirih let vse povečale število volivcev. Za SDS je tokrat glasovalo nekaj več kot 129.000 volivcev oziroma 16,73 odstotka, kar je dobrih 30.000 oziroma dve odstotni točki in pol več kot pred štirimi leti. SD je zbrala več kot 78.000 glasov oziroma dobrih deset odstotkov, kar je približno 10.000 glasov več, za NSi pa je glasovalo nekaj več kot 49.000 volivcev oziroma 6,39 odstotka, kar je skoraj 4000 več kot na preteklih volitvah.
LMŠ je po uspehu na junijskih državnozborskih volitvah na lokalnih pričakovano doživela podoben razplet kot SMC pred štirimi leti. Obe sta namreč na lokalnih volitvah zabeležili manjši uspeh kot na državnozborskih. Padec LMŠ je po Zorkovih navedbah še nekoliko bolj izrazit, saj je na lokalnih volitvah osvojila le šestino glasov, ki jih je prejela na državnozborskih volitvah. Ob tem je dodal, da gre na državnozborskih volitvah za drugačno dinamiko kot na lokalnih in da je LMŠ kandidirala v majhnem številu občin.
Tudi SAB je podobno kot LMŠ in SMC nastala okrog ene osebnosti in nima močne lokalne mreže, Levica se je sicer oblikovala drugače, ampak velja za mestno stranko, močno podporo leve intelektualne elite ima v nekaterih središčih, izven mestnih območij pa nimajo večjega uspeha, je pojasnil Zorko.
Omenil je tudi približno 30-odstoten padec števila prejetih glasov v primerjavi z volitvami izpred štirih let pri DeSUS. "Ta stranka je v nekem upadu, kar je tako na državni kot lokalni ravni zelo očitno. Vprašanje je, če bo preživela," je ocenil analitik.
Ob tem je omenil, da je ta interesna stranka nekaj časa "edina je zasedala prostor upokojencev", zgrajena pa je bila okrog njenega vodje, pri čemer je kazalo, da je njegov glavni interes, da sedi na nekem uglednem ministrstvu. Poleg tega, da je imel zelo nespreten nastop na državnozborskih volitvah, je dobil še resno konkurenco, saj SAB nagovarja isto volilno bazo, je dodal.
Kot meni, je razlog za padec DeSUS razočaranje nad vodenjem stranke, Erjavec pa je naredil ključno strateško napako, ko je pred volitvami v DZ vstopil v levi blok z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem, saj volilna baza DeSUS nikoli bi bila leva, pakt z Jankovićem pa je odgnal del volivcev. "Mislim, da bo ta stranka zelo težko prišla na stara pota slave," je ocenil Zorko.
Pri NSi število glasov približno ustreza temu, kar so dosegli pred štirimi leti na lokalni ravni, pa nekoliko manj kot to dosegajo na državnozborski ravni. To je stranka, ki ima omejen doseg tako na državni kot lokalni ravni. Dokler bo stranka živela v senci SDS, bo to tako, je dodal analitik.
Največja skupina zmagovalcev volitev pa so tudi letos znova neodvisni kandidati za župane. Neodvisni kandidati oziroma neetablirane stranke skupaj predstavljajo že 44 odstotkov vseh volivcev na lokalnih volitvah, pred štirimi leti je bil ta delež 40-odstoten. "Še malo in bo ta blok neodvisnih in neetabliranih skupin in strank enako močan kot vse etablirane stranke skupaj," ugotavlja analitik.
Ob teh sta pred štirimi leti levi in desni strankarski blok dobila vsak po okoli 30 odstotkov podpore, letos pa je levi blok pet odstotnih točk izgubil, je pojasnil Zorko. "Več, kot je novih strank in novih obrazov na levi sredini, bolj razpada lokalna mreža. Z vsakimi naslednjimi volitvami, ko se pojavi nek nov obraz, je toliko nižja podpora na levi sredini. Edina svetla izjema v tem primeru je stranka SD, ki ta blok drži pokonci in je dobila tokrat več glasov kot prejšnjič," je dejal.
Medtem je desni blok svojih 30 odstotkov ohranil. Ob tem je Zorko izpostavil, da sta SLS z Marjanom Podobnikom in NSi z Matejem Toninom na čelu spet stranki, ki sta zelo blizu Janševi SDS in nista več konkurenčni v smislu pobiranja glasov.
Ob tem je Zorko dejal še, da je nekaj tisoč glasov več kot pred štirimi leti tokrat prejela tudi SNS Zmaga Jelinčiča, kar da je verjetno posledica vnovičnega vstopa te stranke v parlament.
Na vprašanje, kaj nedeljske lokalne volitve pomenijo za evropske volitve prihodnje leto, je Zorko odgovoril, da je tam povsem drugačna dinamika, gre za precej bolj podobne volitve državnozborskim, ker se odločajo na nacionalni ravni, lokalnim pa so bolj podobne po prevladi desnih strank, kar izvira iz nižje udeležbe, a kljub temu za prihodnje leto napoveduje opaznejši uspeh Levice.
