"Smo pred izjemno težko nalogo, in sicer kako priti do (podatkov o) smotrnosti porabe teh sredstev," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani ob objavi prvega poročila projektnega sveta, ki se nanaša na obdobje od 10. maja do 10. oktobra, opozoril član sveta Emil Milan Pintar.
Po njegovih besedah imajo dve možnosti: lahko zaprosijo ministrstvo za infrastrukturo za oceno smotrnosti, "kar se sliši čudno", ali da zaprosijo računsko sodišče, da se izvede revizija porabe sredstev.
Ne trdijo, da je prišlo do kakšnih nepravilnosti ali celo nezakonitosti, opozarjajo pa, da iz podatkov, ki so jih dobili, ni razvidno, ali je bila poraba smotrna. Zato od projektnega podjetja 2TDK zahtevajo pisne podatke o smotrnosti porabe.
Projektni svet je imel najprej težave pri pridobivanju določene dokumentacije, ker nosi oznako zaupno. Ko so vprašanje, ali lahko projektni svet dostopa do teh dokumentov, rešili, so bili pa "bombardirani s stotinami stranmi raznoraznih podatkov", iz katerih pa doslej niso mogli razbrati smotrnosti posameznih naročil, je povedal Pintar.
Po njegovih besedah je bilo dejansko porabljenih okoli 60 milijonov evrov, pogodbeno vezanih - dogovorjenih, ne pa še plačanih - pa je še za okoli 30 milijonov evrov.
Projektni svet opozarja, podobno kot je že oktobra, da je projekt voden nesistematično. Kot je dejal predsednik sveta Jadran Bajec, še vedno ni bil predstavljen investicijski program, ki je osnova za začetek pripravljalnih gradbenih del.
Poleg tega ministrstvo za okolje in prostor še ni začelo aktivnosti za spremembo državnega lokacijskega načrta za določitev dvotirne proge na trasi drugega tira.
Še vedno tudi ni naročen projekt za izvedbo (PZI), zamik pri izdelavi PZI pa pomeni tudi zamik pri objavi razpisa za izvajalca glavnega dela investicije.
Civilne nadzornike projekta so zmotile tudi dodatno naročene geološke študije. Geološke študije so bile potrebne že za izdajo gradbenega dovoljenja, nato pa je partnerstvo za tehnično pomoč Jaspers, ki ocenjuje ustreznost projekta za uporabo sredstev EU, zahtevalo dodatne študije, ker je bilo prvotnih raziskav glede na dolžino trase premalo.
"Menimo, da te študije niso bile najbolj upravičene in so imele minimalen učinek, če so ga sploh imele," je dejal Bajec. Ne gre toliko za porabljenih 800.000 evrov, kolikor so te dodatne preiskave stale, ampak za vprašanje usposobljenosti slovenske stroke, je poudaril.
Tudi Pintar je bil kritičen do domačih strokovnjakov in se vprašal, kakšna je moč vladajoče politike nasproti Direkcije RS za infrastrukturo in družbe za investicije DRI ter ali jim lahko zaupa. Kot primer je navedel aneks k pogodbi o izvlečnem tiru, ki jo je prejšnji premier Miro Cerar izpostavljal kot primer dobre prakse, ker da ne bodo potrebni aneksi.
Pintar je opozoril, da še vedno ni znana končna cena projekta, da še vedno ni znano, kako dolgo bo gradnja potekala, in da nimajo odgovora na vprašanje, zakaj je predvidena elektrifikacija proge s trikilovoltno napetostjo enosmernega toka (kakršna je sicer tudi na preostalem omrežju), ko bo pa morala Slovenija v naslednjem desetletju preiti na 25-kilovoltno napetost dvosmernega toka, kakršno že imajo v večini sosednjih držav.
Glede napovedanega umika Madžarske iz projekta je Pintar dejal, da se s sodelovanjem Madžarske niso pretirano ukvarjali, ker je bila to ves čas stvar politike, v civilnodružbenem gibanju Sinteza, ki mu predseduje Pintar, pa sicer nikoli niso dobili "pametnega odgovora" na vprašanje, zakaj je sodelovanje potrebno. "Moje osebno mnenje pa je, da hvalabogu so se Madžari sami umaknili," je dejal Pintar.
Bajec je glede tega poudaril, da je sodelovanje zalednih držav eden od načinov za zagotavljanje financiranja, da pa gre za državni projekt. "Težko si predstavljam, da bi lahko odstop katerekoli zaledne države od sodelovanja ogrožal državni projekt," je dejal.
