Pogajanja so se začela točno pred mesecem dni, na željo sindikatov pa so se vladni pogajalci o stavkovnih zahtevah vsake od štirih stavkovnih skupin pogajali ločeno.
Popoldne pa se bodo znova dobili na skupnih pogajanjih, ko naj bi govorili o datumih uveljavitve izpogajanih dvigov. Sindikati si namreč te želijo premakniti na zgodnejše datume od tistih, ki jih predlaga vlada.
Predstavniki sindikata zdravstva in socialnega varstva ter sindikata delavcev v zdravstveni negi so sicer po današnjem več kot triurnem sestanku z vladno stranjo pojasnili, da danes še niso dokončno rešili čisto vseh vprašanj.
Po besedah predsednika sindikata zdravstva in socialnega varstva Zvonka Vukadinoviča so z vladno stranjo še nekoliko narazen pri vprašanju urejanja delovnega časa in nadomestil v času praznika, kjer so se sicer nekoliko zbližali.
Vukadinovič pričakuje, da jim bo tu vladna stran prišla naproti. Kot je dejal, so tudi sami precej popustili, tudi pri zahtevah po izboljšanju vrednotenj na delovnih mestih, kjer gre za izrazita odstopanja.
Stavka "ni ne umaknjena ne potrjena", je dejal Vukadinovič in napovedal, da bo odločitev o stavki, napovedani za začetek decembra, sprejemal republiški odbor sindikata.
Predsednica sindikata delavcev v zdravstveni negi Slavica Mencinger pa je poudarila, da so zanje ključni datumi uveljavitve standardov in normativov. V tem delu danes pričakujejo predlog vladne strani, je povedala. Sicer pa po njenih besedah z izpogajanim niso zadovoljni, a tudi ne nezadovoljni.
Trenutno se vladna stran ločeno pogaja s predstavniki koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek.
Prvotna vladna ponudba sindikatom naj bi sicer bila vredna 234 milijonov evrov. Je pa dejstvo, da je vladna stran v pogajanjih še popustila.
Po neuradnih podatkih je vladna stran v svojem prvotnem predlogu ponudila splošni dvig plač za dva plačna razreda za delovna mesta nad 26. plačnim razredom in za tri pri tistih z magisterijem znanosti, doktoratom in specializacijo, pri čemer bi iz zvišanja izvzeli zdravnike, funkcionarje, direktorje, ravnatelje.
A je nato pristala še na dvig za en plačni razred za zaposlene do 26. plačnega razreda. V ločenih pogajanjih je sindikatom prišla naproti tudi pri nekaterih dodatkih. Dodatek za nočno delo naj bi zvišali iz 30 na 40 odstotkov urne postavke osnovne plače, za nedeljsko delo iz 75 na 90 odstotkov ter za delo na praznik iz 90 na 110 odstotkov. Dvignili naj bi tudi dodatek za stalno pripravljenost.
Ob tem naj bi za posamezna delovna mesta določili povišanja, ki odstopajo od omenjenih, t. i. pasovnih dvigov, denimo učiteljem svetnikom in svetovalcem. Za en dodatni plačni razred naj bi dvignili tudi plače sestram v enotah intenzivne terapije III in v porodnem bloku. Že prvotni vladni predlog pa naj bi vključeval dodatni plačni razred tudi za razrednike v šolah.
Uskladili naj bi se tudi o višjem regresu za tiste, ki prejemajo minimalno ali nižjo plačo, tako da bi ti letos dobili še približno 200 evrov. Po drugi strani pa želi vlada podaljšati zamrznitev delovne uspešnosti ter se s sindikalno stranjo dogovoriti, da bi zamik pravice do izplačila napredovanj z aprila na december postal trajen.
Gre za rešitve, ki jih je vlada dogovarjala s posameznimi sindikati. A za dogovor potrebuje ustrezno sindikalno večino.
