Sporazum o zaposlovanju srbskih državljanov v Sloveniji - podobnega je Slovenija podpisala tudi z Bosno in Hercegovino - med drugim določa ključne elemente, kot so pogoji in obseg zaposlovanja srbskih državljanov v Sloveniji, pogoje in postopke za izdajo delovnih dovoljenj ter obveznosti in dolžnosti delodajalcev in delavcev.
Kot je za STA povedal Goran Lukić iz Delavske svetovalnice, so ugotovili, da so najpogostejši profili delavcev, ki se zaradi kršitev delovnopravne zakonodaje obrnejo nanje, prav državljani Bosne in Hercegovine, ki so po sporazumu med Slovenijo ter Bosno in Hercegovino v prvem letu vezani na delodajalca. Tega - če ne želijo izgubiti delovnega dovoljenja - v prvem letu praktično nimajo možnosti zamenjati, je opozoril Lukić.
To delavce po njegovih besedah postavlja v neke vrste suženjski položaj, "v enoletno delovno taborišče", saj jih lahko delodajalci ob zavedanju, da delavci prvo leto nimajo možnosti menjave delodajalca, izkoriščajo. Delavcev, ki so poiskali pomoč zaradi tega, je bilo po njegovih ocenah več sto.
"Ne gre za pomanjkljivost sporazuma, temveč sistematični vzorec, glede na to, da je ta del sporazuma očitno preslikan tudi v sporazum o zaposlovanju srbskih državljanov," je dejal.
Na ministrstvu za delo očitke zavračajo kot neutemeljene. Trditev, da so delavci za eno leto vezani na enega delodajalca, po njihovih navedbah ne drži, saj je na delodajalca, ki pridobi dovoljenje za prvo zaposlitev delavca v Sloveniji, vezano samo dovoljenje in ne delavec.
"Seveda lahko delavec tudi v prvem letu zamenja delodajalca, vendar mora v tem primeru ta nov delodajalec pridobiti novo dovoljenje na podlagi sporazuma. Isti sistem velja tudi v skladu z nacionalno zakonodajo, saj mora tujec, ki želi zamenjati delodajalca, za zaposlitev pri novem delodajalcu pridobiti novo soglasje zavoda za zaposlovanje," so pojasnili.
Tako poudarjajo, da ti delavci "niso v nikakršnem suženjskem lastništvu delodajalcev, saj imajo kadar koli možnost prekiniti delovno razmerje in si poiskati drugega delodajalca".
Ta rešitev izhaja iz dveh različnih resolucij o migracijski politiki, sprejeti v začetku tega tisočletja v DZ, iz katerih izhaja, da so delovne migracije utemeljene z vsakokratnimi potrebami slovenskih delodajalcev in ne delavcev migrantov. Na tej podlagi je država tudi oblikovala zakonsko besedilo, ki delodajalcem zagotavlja ustrezno tujo delovno silo v nekem daljšem obdobju, odvisno od potreb vsakokratnega delodajalca, so pojasnili na ministrstvu.
Ob tem so še spomnili, da sta se Slovenija in Srbija dogovorili za vzpostavitev informacijskih centrov za delavce v obeh državah.
