Obstoj zapečatene obtožnice je razkril Wikileaks. Ameriško tožilstvo naj bi njen obstoj razkrilo pomotoma s kopiranjem besedila v nepovezanem primeru na sodišču v Virginiji, povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Tožilka Kellen Dwyer je sodnika v tem drugem primeru zaprosila, naj nekateri podatki ostanejo tajni. "Glede na sposobnosti obtoženega in publiciteto primera, noben drug proces ne bo mogel zagotoviti tajnosti podatka, da je bil Assange obtožen," je glede na poročanje Washington Posta zapisala tožilka. Dodala je še, da bi te obtožbe morale ostati zapečatene, dokler Assangea ne bi prijeli.
Assange se je po objavi zaupnih depeš ameriških diplomatov in drugih zaupnih ameriških dokumentov zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu leta 2012, da bi se tako izognil morebitni izročitvi ZDA. Formalno se je skušal sicer izogniti izročitvi na Švedsko zaradi obtožb posilstva, ki so bile lani umaknjene, a ga britanske oblasti še vedno želijo prijeti, ker da se je izogibal britanskemu pravosodju.
Assangeova odvetnica v Veliki Britaniji Jennifer Robinson je opozorila, da je bil Assange pripravljen sodelovati z britanskimi in švedskimi oblastmi, "a le, če bi mu zagotovili, da ga ne bi izročili v ZDA, kjer bi ga čakal dosmrtni zapor ali še kaj hujšega".
Vendar pa so ZDA vztrajno tajile, da bi obstajala obtožnica, britanske oblasti pa niso hotele ne potrditi ne zanikati, da so prejele ameriško zahtevo za izročitev. Zato je Assange ostal na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu.
Robinsonova je zdaj menila še, da obstoj tajne obtožnice dokazuje, da želi ameriška administracija pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa doseči, "da gre za kaznivo dejanje, če izdajatelj v Evropi razkrije dokaze o zlorabah, ki jih izvaja ameriška vlada". To pa je "hud napad na svobodo medijev", je poudarila.
"Kako dolgo mislite, da bo trajalo, da bosta temu sledili tudi Rusija in Kitajska in se pri tem izgovarjali na ameriški primer," se je še vprašala odvetnica.