Volitvam ter predhodni predvolilni kampanji bodo tako zdaj v 212 slovenskih občinah sledile priprave na vzpostavitev novoizvoljenih občinskih svetov.
Prvi korak bodo konstitutivne seje. Prvo sejo skliče dosedanji župan, po poslovnikih občinskih svetov pa je rok za sklic najpogosteje 20 dni po izvolitvi članov.
Pred štirimi leti, ko so lokalne volitve potekale 5. oktobra, so se v prestolnici novoizvoljeni svetniki mestnega sveta na prvi seji sestali 20. oktobra. V Murski Soboti denimo pa šele 6. novembra.
Poznejši datum je povezan s tem, da je o županu v Murski Soboti na prejšnjih volitvah odločal drugi krog, prestolnica pa ga je izvolila v prvem. Na prvi seji občinskega sveta namreč ne potrdijo le mandatov svetnikom, ampak prisežejo tudi novi župani.
Pred tistimi, ki bodo vodenje občin prevzeli na novo, je kar nekaj prilagajanja in učenja, da se seznanijo z načinom in področji dela. Pristojnosti občin namreč določa prek 160 zakonov, na podlagi katerih lahko organi občine - občinski svet, župan ter nadzorni odbor občine - in občinska uprava izdajo prek 1200 splošnih in posamičnih aktov ter aktov poslovanja.
Najvišji organ odločanja v občini je sicer občinski svet, a je tudi vloga župana pomembna, saj predstavlja in zastopa občino, sklicuje in vodi seje občinskega sveta, temu pa v sprejem tudi predlaga različne odloke in akte, ter nato skrbi za izvajanje njegovih odločitev.
Župan tudi vodi in nadzira občinsko upravo. Kljub menjavam na županskem stolčku te sicer običajno brez težav naprej opravljajo svoje naloge. Je pa seveda možno, da se novi župani po zasedbi položaja odločijo za zamenjavo direktorja občinske uprave in tudi reorganizacijo občinskih uprav.
