DZ je proračun za leto 2019 sprejel že novembra lani, zdaj pa mora vlada vanj vračunati tudi odhodke zaradi nekaterih od takrat sprejetih zakonskih obveznosti, denimo ohranitev zdajšnjega zneska denarne socialne pomoči tudi v prihodnjem letu. Več denarja bo zahtevalo tudi zvišanje povprečnine, o kateri se je vlada pred kratkim uskladila z občinami.
Pogajanja o dodatnih sredstvih, ki jih bo vlada v rebalans proračuna za leto 2019 zapisala z namenom izboljšanja položaja javnih uslužbencev, so medtem še v polnem teku. Če dogovora ne bo, so sindikati za december že napovedali stavke.
Koalicija se mora uskladiti tudi glede prioritet in uresničevanja zavez iz koalicijskega sporazuma, saj bodo tudi te zahtevale dodatna sredstva in jih je torej treba predvideti v rebalansu. Na finančnem ministrstvu, kjer pozivajo k spoštovanju fiskalnega pravila in zagotavljanju dolgoročne vzdržnosti javnih financ, so že opozorili, da bo treba koalicijski sporazum izvajati preudarno, ukrepe, ki povečujejo proračunske izdatke, pa uravnotežiti z drugimi ukrepi.
S tem namenom so na ministrstvu že pripravili nekatere ukrepe, ki pa so naleteli na oster odziv ne le opozicije, pač pa tudi koalicijskih strank. Šli naj bi namreč v smeri zmanjševanja pravic na področjih socialne in družinske politike, kot je denimo ukinitev dodatka za velike družine in otroškega dodatka v sedmem in osmem dohodkovnem razredu. Po protestih so te predloge že opustili.
Pogovori o tem, s katerimi ukrepi je glede na ekonomski in socialni položaj smiselno prilagoditi strukturo odhodkov, še potekajo, so tako pred dnevi sporočili s finančnega ministrstva. Kot so dodali, je kljub ugodni gospodarski rasti pri proračunskem načrtovanju potrebna previdnost.
Zaradi dogovorjenega zvišanja povprečnine v letu 2019 bo sicer prihodnje leto potrebnih dodatnih 32,5 milijona evrov, zaradi uskladitve pokojnin pa še sedem milijonov evrov. Te se bodo namreč tudi prihodnje leto uskladile dvakrat, pri čemer bo višina jesenske uskladitve odvisna od gospodarske rasti. Dodatnih šest milijonov evrov odhodkov bo nastalo v proračunu tudi zaradi vzpostavitve novega proračunskega sklada, ustanovljenega za razvoj nevladnih organizacij.
Zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zaradi sprostitve določenih pravic bi se lahko izdatki toliko povečali, da Slovenija ne bi več sledila fiskalnim ciljem, h katerim se je zavezala celo na ustavni ravni. Koalicija se bo tako morala čim prej dogovoriti o ukrepih, ki obseg izdatkov za leto 2019 zmanjšujejo, te pa zapisati v predlog novele zakona o izvrševanju proračuna, ki ga bo moral DZ sprejeti še letos. Pripravo rebalansa državnega proračuna za leto 2019 je medtem vlada napovedala za prve mesece po novem letu.
Koalicija je sicer na zahtevo SAB razpravljala o prioritetah vlade in uresničevanju koalicijskih zavez že pred nekaj tedni, a konkretnih sklepov ni sprejela. Predsednica SAB Alenka Bratušek je tedaj Šarca spomnila, da je bilo izboljšanje statusa upokojencev pogoj za vstop njene stranke v koalicijo.
V SAB se bojijo, da bo ob prevelikem popuščanju javnim uslužbencem bistveno manj ali skoraj nič ostalo za druge. Sami se zavzemajo za ureditev dveh pomembnih zadev glede statusa upokojencev, in sicer za dvig odmernega odstotka pokojnin ter za regres v dveh višinah in ne več v petih. Tako je navedeno v koalicijski pogodbi in s tem bodo povezovali tudi pogovore ob sprejemanju novele zakona o izvrševanju proračuna, zvišanju minimalne plače in pogajanjih z javnim sektorjem.
Tudi v DeSUS podporo predlogu novele zakona o minimalni plači, ki ga je s podpisi koalicijskih poslancev vložila stranka Levica, pogojuje z ureditvijo statusa upokojencev v skladu z zavezo v koalicijski pogodbi. Predsednik stranke Karl Erjavec je že večkrat opomnil, da morajo prihodnje leto za ta namen zagotoviti podobno vsoto denarja kot za izboljšanje statusa javnih uslužbencev.
V nedavnem intervjuju za STA je Erjavec izrazil željo, da bi pri rebalansu lahko zadostili vsem potrebam javnega sektorja in v celoti uresničili koalicijsko pogodbo, a se zaveda, da to glede na razpoložljiva sredstva ne bo mogoče. "Sem pa zadovoljen, da so gospodarske razmere v Sloveniji dobre, da imamo nizko stopnjo brezposelnosti in solidno gospodarsko rast, kar nam daje več manevrskega prostora, ko govorimo o proračunu," je dejal. Upa, da bo rebalans v DZ kljub manjšinski vladi dobil zadostno podporo.
Socialni demokrati verjamejo, da okoliščine omogočajo uresničitev koalicijske pogodbe "ob razumevanju, da se izvaja postopoma v štirih letih in na vseh področjih, ki so nam pomembna", je danes za STA dejal prvak SD Dejan Židan.
"Jasno je, da denarja za vse, kar si želimo v koaliciji in kar potrebujemo v Sloveniji, ni, ne sme pa ga zmanjkati za tisto, kar predstavlja ključ do socialne, varne in gospodarsko prodorne države," pa so sporočili iz SMC, kjer pričakujejo, da bodo na vrhu dobili odgovore ministra za finance na to, kako realizirati nove obveznosti, ki izhajajo iz koalicijskega sporazuma. Predsednik LMŠ in premier Šarec pred sobotnim srečanjem pričakovanj ne razkriva.
