c S

Pravnomočna sodba ni ovira za kandidaturo na volitvah

16.11.2018 14:03 Lenart/Ljubljana, 16. novembra (STA) - Tudi pravnomočna sodba, po kateri obsojeni ne sme opravljati nekaterih opravil, ki bi jih po funkciji moral, v Sloveniji ni ovira za kandidaturo na volitvah. V takem primeru se mora obsojeni v primeru izvolitve le izločiti iz opravil, na katera se nanaša sodba. Sicer pa lahko na volitvah, tudi lokalnih, pri nas kandidirajo tudi obsojenci iz zapora.

Ob tokratnih lokalnih volitvah so se z vprašanjem, ali lahko postane župan oseba, ki je pravnomočno obsojena, ukvarjali v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah, kjer za položaj kandidirata Darja Vudler in Franc Krepša.

Za slednjega so na listi Skupaj za ljudi, ki podpira Vudlerjevo, podvomili, kako sploh lahko kandidira za župana, če na podlagi sodbe ne sme voditi, odločati ali kakorkoli drugače sodelovati v postopkih javnega naročanja.

Krepša je namreč v preteklosti oddal javno naročilo brez ustreznega postopka javnega naročanja in bil zato oglobljen s 500 evri denarne kazni ter stransko kaznijo izločitve iz postopkov javnega naročanja za dobo treh let od pravnomočnosti sodbe.

Krepša je pojasnil, da je bil kaznovan kot odgovorna oseba občine zaradi nepravilne odločitve pristojnih za javna naročila ter zaveden, ob tem pa se ni nihče okoristil, občina je celo precej privarčevala.

O triletni izločitvi iz postopkov javnega naročanja Krepša pravi, da župani tako ali tako ne sodelujejo v postopkih javnega naročanja. "Naloga župana je imenovati komisije za izvedbo javnih naročil, katere na osnovi razpisnih kriterijev izberejo najugodnejšega izvajalca," je pojasnil.

Direktor inštituta za javno upravo pri ljubljanski pravni fakulteti Rajko Pirnat temu pritrjuje. Kot je pojasnil, po zakonu sodba ni ovira za kandidaturo, dodal pa je, da se mora ob morebitni izvolitvi v takem primeru župan izločiti iz vseh postopkov pri javnem naročanju.

Pri lokalnih volitvah glede kaznovanosti kandidatov veljajo ista pravila kot pri državnozborskih. V Sloveniji se na tem področju od volitev pred štirimi leti ni nič spremenilo, čeprav so bile o tem številne razprave, zlasti v povezavi s takrat zaprtim prvakom SDS Janezom Janšo.

Izvoljen je tako lahko vsak, ki je star 18 let, poslovno oziroma opravilno sposoben ter nima nad njim nihče podaljšane roditeljske pravice čez 18 let. Poleg mladoletnih volilne pravice tako nimajo samo osebe, ki zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti niso sposobne razumeti pomena, namena in učinkov volitev. Pa še takrat mora sodišče v postopku za odvzem poslovne sposobnosti ali podaljšanje roditeljske pravice čez polnoletnost posebej odločiti o odvzemu pravice voliti in biti voljen.

Ustava sicer določa, da bi moral neprimerne za kandidiranje določiti zakon, vendar tega zapisa v njem še ni.