Levica je nekoliko spremenila prvotne predloge sklepov, ki so predvidevali ustavitev prodaje delnic NLB, saj so se v sredo zaključili postopki prodaje 65-odstotnega deleža NLB, je na seji povedal koordinator Levice Luka Mesec. A člani odbora nobenega od predlogov niso podprli.
Razprava se je v večjem delu nanašala na ceno, ki jo je za delnico NLB iztržila država, na to, katera vlada je kriva, da se je prodaja morala izvršiti in da se je odvila v razmerah, ki za iztržek niso bile ugodne, ter na različne izračune, koliko denarja je država vložila v banko in koliko ga je dobila nazaj.
Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je dejal, da je ceno treba gledati širše, ne zgolj tehnično. Že izbran postopek po metodi IPO je narekoval, da cena vsebovala diskont, saj nihče od vlagateljev ne bo smel preseči deleža države, ki se bo na koncu ustavil pri 25 odstotkov plus ena delnica. Novi kupci so kupili tudi del tveganj, ki jih ima banka iz naslova izbrisanih imetnikov podrejenih obveznosti, ki niso bili dobro poučeni vlagatelji.
Cena je tako po njegovem odraz te specifike prodaje in razmer na trgih, ki so bile v času prodaje slabše. "Država je dobila 90,8 odstotka vloženih sredstev v izredne ukrepe reševanja banke. Če računamo še vse dokapitalizacije od leta 2007 naprej, pa je bilo poplačilo sredstev davkoplačevalcev 63,6-odstotno," je nanizal. Mesec se s temi ocenami ni strinjal, a ga je Dragonja zavrnil, da poštenost cene lahko merimo na različne načine, v različnih obdobjih in po različnih kriterijih.
Predsednica uprave Slovenskega državnega holdinga (SDH) Lidija Glavina je povedala, da so bile razmere res zaostrene. "Kapitalski trgi so v zadnjem letu padali, bančni celo za 21 odstotkov," je orisala in dodala, da se je cena oblikovala glede na odziv 300 vprašanih investitorjev. "Če bi jo dvignili za pol evra, transakcija ne bi uspela. A glede na kakovost vlagateljev smo verjeli, da to nekaj pomeni za prihodnost banke," je povzela.
"Z vidika SDH ocenjujem, da smo dobili, kar je trg omogočal. Uspeh za nas je že to, da je transakcija uspela," je dejala in pojasnila, da je bil IPO za NLB "edina ali zelo redka transakcija, ki se je uspešno zaključila v zadnjega pol leta". Omejitev pri prodaji je bila tudi ta, da če se ta ne bi odvila v višini vsaj polovice banke, bi moral to po odločbi Evropske komisije opraviti pooblaščenec, je spomnila.
Jernej Vrtovec in Jožef Horvat iz NSi ter Marko Pogačnik iz SDS so bili kritični do vlade, ki jo je vodil Miro Cerar, ki prodaje ni izpeljala že lani, saj smo letos z njo iztržili precej manj. "Odločitev o prodaji banke je bila sprejeta leta 2013, strategija razvoja upravljanja premoženja, ki predvideva prodajo in njen način, leta 2015, zato je danes razprava o tem brezpredmetna in politična. Glede cene pa bi se morali pogovarjati o politični odgovornosti," je menil Vrtovec.
Po mnenju Darija Krajčiča (LMŠ) je razprava o tem, katera vlada je kriva za kaj, danes ni na mestu. "Biti general po bitki je relativno preprosto," je menil in dodal, da so bili takrat drugi časi in je bila takrat odločitev, kakšna je pač bila. Tudi Jože Lenart (LMŠ) je ocenil, da je treba gledati naprej. "Ta vlada je presekala gordijski vozel," je izpostavil ter opozoril, da moramo v prihodnosti paziti, da se podobni primeri ne bodo več zgodili.
Predsednik odbora Robert Polnar (DeSUS) je razpravo o tem, katera vlada je za kaj odgovorna, postavil v drugačen kontekst, zakaj je do prodaje sploh moralo priti. Spomnil je na glavno pripombo komisije glede NLB, da je imela izrazito slabo korporativno upravljanje. "Ali ima država represivni aparat, da bi se s tistimi, ki so povzročili razloge za prodajo, spoprijela in jih sankcionirala," se je vprašal.
Dragonja je člane odbora opozoril, da so izgube v času finančne krize utrpele vse države EU. "Ukrepi v Sloveniji so bili izvedeni, a relativno pozno, zato je bila država nekoliko že stisnjena v kot," je dejal. "A kljub vsemu so državljani v celoti ohranili prihranke v bančnem sistemu. To premalo poudarjamo," je povedal.
Glede prodaje Abanke sta z Glavino povedala, da postopki tečejo. "Postopek prodaje teče dva meseca in bo zaključen nekaj pred postavljenim rokom," je napovedala Glavina. Dragonja je v luči pozivov k neprodaji Abanke napovedal, da bodo na ministrstvu preučili alternativne možnosti. A treba jih je pogledati večplastno in se o njih pogovoriti z banko samo.
"Vlada bo izvajala strategijo umika iz lastništva Abanke in bo sledila ciljem prodaje do sredine prihodnjega leta. Ni realno, da se alternativa vzpostavi, jo bomo pa pripravili ravno zato, da bo z banko skupaj narejena ocena, glede na oceno pa bomo predlagali spremembe v postopkih, ki jih vodi SDH, če bodo te potrebne," je dejal.
