Na Ljubljanski borzi so se delnice uvrstile v trgovanje v prvi kotaciji. Na londonski borzi pa so globalna potrdila o lastništvu (GDR), ki predstavljajo delnice NLB, uvrščena v uradno kotacijo urada za finančni red Združenega kraljestva in v trgovanje na glavnem trgu borze pod imenom NLB.
GDR je prenosljiv vrednostni papir, ki ga izda banka in služi kot nadomestni finančni instrument za delnice nekega tujega podjetja, s katerimi se trguje v tujini. Vsako delnico sestavlja pet GDR. Razpon ponudbene cene v GDR je tako določen pri 10,30 evra.
Država je v postopku javne ponudbe delnic (IPO) sicer za zdaj prodala 11.818.181 delnic oz. 59,1 odstotka vseh delnic NLB po ceni 51,50 evra, s čimer je iztržila nekaj manj kot 609 milijonov evrov. Ob uveljavitvi posebne stabilizacijske opcije pa bo delež lahko v najboljšem primeru narasel na 65 odstotkov, izkupiček za državo pa na 669,5 milijona evrov.
Slovenski državni holding (SDH) je namreč uveljavil opcijo presežne dodelitve in dal na voljo dodatnih 1.181.819 delnic NLB. Gre za to, da bosta stabilizacijska organizatorja, Citigroup in Wood & Company, te dodatne izdane delnice zadržala na posebnem fiduciarnem računu in nato v 30 dneh od uvrstitve delnic na borzo lahko sklepala posle z namenom stabiliziranja cene.
Delnica največje banke v državi je prvi dan poživila dogajanje na Ljubljanski borzi. Promet je dosegel 2,88 milijona evrov in s tem nekaj več kot polovico celotnega borznega prometa, tečaj pa je pridobil 10 odstotkov in se oblikoval pri 56,65 evra.
"Glede na višino prometa je bila pozitivno sprejeta, skok cene je zaenkrat odtehtal tveganje kupcev v procesu IPO, na drugi strani pa višja cena še ne odganja vlagateljev, ki so zamudili prvo priložnost za nakup," je dogajanje ocenil direktor upravljanja premoženja v družbi Alta Invest Matej Šimnic. Vsaj nekaj časa bi bilo lahko trgovanje po njegovem mnenju na nekoliko višji ravni, nato pa pričakuje umiritev.
Tudi na londonski borzi - NLB je sicer prva slovenska družba, katere delnice kotirajo na tej pomembni svetovni borzi - se je z GDR NLB kar precej trgovalo, promet pa je presegel 12 milijonov evrov. Tečaj - izhodiščni za GDR je znašal 10,30 evra - je do poznega popoldneva pridobil približno 12 odstotkov in se oblikoval pri okvirno 11,52 evra. Najvišje je čez dan segel do 11,75 evra.
Kolikšna bo cena na dolgi rok, je po Šimničevem mnenju težko oceniti: "Težko je oceniti investicijski horizont tujih vlagateljev in njihovo kratkoročno reakcijo ob novih prodajah delnic države, verjetno pa bodo v prihodnje pozorni predvsem na poslovanje banke in dividendno politiko. Ob tem vrednotenja dolgoročno ne bi smela bistveno odstopati od primerljivih bank in obeh zavarovalnic na Ljubljanski borzi."
Najbolj slovesno je bilo sicer danes v prostorih Ljubljanske borze, kjer so prihod prvega zares likvidnega vrednostnega papirja po dolgem času slovesno obeležili. "Glava in srce NLB ostajata v Ljubljani," je ob debiju delnic NLB na borzi dejal Brodnjak in dodal, da se NLB sedaj odpirajo nova obzorja: "Zadihali bomo s polnimi pljuči, saj smo bili pet let zelo omejeni pri svojem poslovanju. To bo velik privilegij in velika odgovornost."
V nadaljevanju je pojasnil, da z uvrstitvijo na borzo, ko NLB dejansko postaja zasebna družba z razpršenim lastništvom, ki ga po njegovih besedah poleg države kot največjega lastnika sestavljajo najuglednejši svetovni vlagatelji z vsega sveta in z večinoma dolgoročnim pogledom na razvoj vrednosti banke, odpadejo omejitve za čezmejno poslovanje in nekatere cenovne omejitve. Ostajajo pa do konca leta 2019 prepovedi prevzemov, agresivnega oglaševanja in opravljanja storitev lizinških poslov.
Ker prodaja celotnega državnega lastniškega paketa v višini 75 odstotkov minus ene delnice ne bo izvedena do konca letošnjega leta, bo morala NLB skladno z odločitvijo Evropske komisije sprožiti tudi prodajo deleža v hčerinski zavarovalnici NLB Vita. A Brodnjak upa, da bo mogoče v pogovorih z Evropsko komisijo nasloviti upravičenost preostalih omejitev in zahtev in doseči njihovo odpravo. V kratkem naj bi v Ljubljano na obisk prišla tudi pristojna evropska komisarka za konkurenco Margrethe Vestager.
Prvi mož NLB je sicer prepričan, da se bo s pretežnim zasebnim lastništvom banka razvijala v smislu korporativnega upravljanja in svobode poslovanja. Od novih zasebnih lastnikov na čelu s finančno družbo Brandes Investment Partners in Evropsko banko za obnovo in razvoj Brodnjak pričakuje aktivno upravljanje.
Državni sekretar na ministrstvu za finance Metod Dragonja je poudaril, da je Slovenija s to transakcijo izpolnila prvi, najpomembnejši del zavez Evropski komisiji, vezanih na dodelitev državne pomoči v letu 2013. "Slovenija je jasno pokazala, da dane zaveze spoštuje. Kredibilnost, ki jo je država pridobila s tem, bo pozitivno prispevala k bonitetni oceni države in banke," je zatrdil.
Predsednica uprave SDH Lidija Glavina je napovedala, da bo holding nadaljeval prodajo preostanka delnic do konca leta 2019. SDH bo delež lahko prodal po šestmesečnem moratoriju. Pri tem ne bo nobenih cenovnih razponov, postopki pa bodo poenostavljeni, saj bo šlo za sekundarno emisijo delnic. "Čakali bomo, da dobimo največ," je napovedala.
"To je pomemben dan za slovenski kapitalski trg," pa je poudaril predsednik uprave Ljubljanske borze Aleš Ipavec in spomnil, da smo v preteklosti izgubljali kredibilnost, ker "smo podobne zgodbe delali s figo v žepu".
Ipavec, ki je IPO za NLB označil za velik potencial, da se povrne kredibilnost, je apeliral na državo, naj čim več svojih podjetij umesti na Ljubljansko borzo. Investicijsko javnost pa je pozval, naj podpira domača podjetja. "Tudi na vas je odgovor, ali se bo slovenski kapitalski trg v prihodnje razvijal in ali bo likviden," je menil.