Odstotek za odmero pokojnine, ki je določen v 37. členu zakona, se pri vseh tistih zavezancih, ki se še bodo upokojili in imajo odmerni odstotek za polno delovno dobo 40 let nižji od 63 odstotkov, po predlogu SDS dvigne na 63 odstotkov, in to postopoma v petih letih po 0,55 odstotka na leto vsakega 31. decembra v letu. Pri tem novela zasleduje cilj, da se ne poslabša položaj tistih, ki se do leta 2022 upokojujejo po posebnih določbah 37. člena.
V SDS predlagajo tudi povišanje najnižjih pokojnin za starostne ali invalidske pokojnine, in to v višini osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot je določen z zakonom o socialnih prejemkih. Predlog se torej nanaša le na starostne in invalidske pokojnine, ne pa na predčasne pokojnine. Slednje se lahko po mnenju predlagateljev v času zakonodajnega postopka tudi dopolni.
"Glede na to, da je osnovni znesek minimalnega osebnega dohodka tisti znesek, ki je določen kot minimum za preživetje ene osebe, menimo, da bi morala biti tudi pokojnina kot pravica določena najmanj v tej višini, še posebej v primerih, ko ne gre za predčasne upokojitve," so zapisali v SDS.
Poleg naštetega predlagajo določitev letnega dodatka v dveh različnih višinah: znesek 80 odstotkov najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo tistim upokojencem, ki prejemajo pokojnino, ki je nižja, kot je višina pokojnine za polno pokojninsko dobo, znesek 50 odstotkov najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo pa tistim upokojencem, ki prejemajo več, kot je višina pokojnine za polno pokojninsko dobo.
"Z zakonom o izvrševanju proračuna se tako določen letni dodatek le še poviša. S tem se uredi stalni letni dodatek, ki ni odvisen od vsakokratnega sprejemanja zakonov o izvrševanju proračunov," so predlog pojasnili v stranki.
Prav tako v SDS predlagajo redno uskladitev pokojnin, in to tako, "da uskladitev, ki jo že ureja zakon, ne more biti nižja od enega odstotka v primeru gospodarske rasti v preteklem letu za več kot tri odstotke, nižja od 1,5 odstotka v primeru gospodarske rasti v preteklem letu za več kot štiri odstotke ter nižja od dveh odstotkov v primeru gospodarske rasti v preteklem letu za več kot pet odstotkov".
Kot so opozorili v SDS, to predstavlja dodatno varovalko pri uskladitvi, tako kot dosedanji drugi odstavek 106. člena, ki že sedaj določa, da uskladitev ne more biti nižja od ugotovljene polovične rasti cen življenjskih potrebščin: "V primeru, da se po sprejemu te rešitve v zakon ne bi posegalo z zakoni o izvrševanju proračunov, se bodo pokojnine usklajevale najmanj za toliko, kot je dogovorjeno v koalicijski pogodbi."
V kolikor bo v zakonodajnem postopku politična volja, se lahko po navedbah SDS taka varovalka rednega usklajevanja določi kot vsakokratno izredno usklajevanje poleg rednega usklajevanja, kot smiselno izhaja iz koalicijske pogodbe: "Prav tako se določa varovalko, da v primeru, ko podatki Statističnega urada Republike Slovenije niso znani pravočasno, da bi se uskladitev opravila z izplačilom februarske pokojnine, se kasneje opravi poračun za nazaj do vključno meseca februarja."
Sicer je cilj novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju "izboljšati položaj socialno najbolj ogroženih upokojencev z rešitvami, ki glede na izjave parlamentarnih strank in koalicije uživajo zadostno večino za sprejem", so še dodali v opozicijski SDS.
