Novela zakona je potrebna zaradi prilagoditve proračunskih prihodkov in odhodkov za prihodnje leto z namenom, da bi lahko uravnotežili novo nastale obveznosti, so pojasnili na finančnem ministrstvu. Ena od teh je npr. ohranitev zdajšnjega zneska denarne socialne pomoči tudi v prihodnjem letu, ki jo je pred kratkim potrdil DZ. Za leto 2019 je nova tudi višina povprečnine, do katere so upravičene občine.
Pogovori o tem, s katerimi ukrepi je glede na ekonomski in socialni položaj smiselno prilagoditi strukturo odhodkov, po podatkih ministrstva še potekajo. Medtem pa je v javnost že prišel osnutek zakonskega predloga, v katerem je ministrstvo predvidelo več ukrepov v smeri zmanjševanja pravic na področjih socialne in družinske politike. Na ministrstvu so sicer danes zatrdili, da bodo posebno pozornost namenili ranljivim in socialno šibkim skupinam.
Na to temo je bilo danes več sestankov. S premierjem Marjanom Šarcem in ministrom za finance Andrejem Bertoncljem sta se posamično sestala predsednik SMC Miro Cerar ter predsednica SAB Alenka Bratušek z ekipama. Po Cerarjevih besedah so sklenili, da bodo našli takšne rešitve, ki ne bodo posegale v ranljive skupine, denimo v družino. Medtem je Bratuškova izrazila zadovoljstvo, ker so se dogovorili, da bodo uresničili zaveze iz koalicijskega sporazuma glede pokojnin.
Kot izhaja iz osnutka predloga novele zakona, ki ga je pridobila STA, bo zaradi dogovorjenega zvišanja povprečnine v letu 2019 potrebnih dodatnih 32,5 milijona evrov, zaradi uskladitve pokojnin pa še sedem milijonov evrov. Te se bodo namreč tudi prihodnje leto uskladile dvakrat, pri čemer bo višina jesenske uskladitve odvisna od gospodarske rasti. Dodatnih šest milijonov evrov odhodkov bo nastalo v proračunu tudi zaradi vzpostavitve novega proračunskega sklada, ustanovljenega za razvoj nevladnih organizacij.
Ker bi se zaradi nastanka novih obveznosti za proračun ali zaradi sprostitve določenih pravic lahko izdatki toliko povečali, da Slovenija ne bi več sledila fiskalnim ciljem, h katerim se je zavezala celo na ustavni ravni, se z osnutkom predloga novele zakona določajo tudi ukrepi, ki obseg izdatkov za leto 2019 zmanjšujejo. Če bodo vsi v sedanjem osnutku zapisani ukrepi potrjeni, se bodo izdatki zmanjšali za nekaj več kot 160 milijonov evrov.
Na današnjih usklajevanjih naj bi koalicijske predstavnike razburili predvsem ukrepi na področju družinske in socialne politike. Med drugim predlog predvideva, da prihodnje leto pravica staršem do dodatka za veliko družino ne pripada. S tem bi lahko privarčevali 11 milijonov evrov.
Dodatnih 20 milijonov evrov bi lahko privarčevali, če bi v sedmem in osmem dohodkovnem razredu ukinili izplačevanje otroškega dodatka, še skoraj 10 milijonov evrov pa z omejitvami, vezanimi na socialni status pri državnih štipendijah. Do konca leta 2019 naj se ne bi usklajevali transferji posameznikom in gospodinjstvom, prav tako bi ohranili zgornjo mejo pri nadomestilu za delavke na porodniškem dopustu. S prvim ukrepom naj bi privarčevali 16 milijonov evrov, z drugim 40 milijonov evrov.
Namera vlade, da zmanjša pravice na področjih socialne in družinske politike, je razburila tudi poslance opozicijskih NSi in Levici. V času gospodarske rasti so v NSi pričakovali, da bo vlada sprostila še zadnje varčevalne ukrepe, ne pa jih zaostrila. V Levici pa poudarjajo, da se mora vlada o varčevanju v javnem sektorju najprej dogovoriti s sindikati.
Ostro nasprotovanje posegom na področju socialne in družinske politike so prav tako izrazili v Študentski organizaciji Slovenije (ŠOS) in Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS). Kot so opozorili, so napovedani ukrepi v nasprotju z vsemi zavezami nove vlade, da bo poskrbela za najbolj ranljive skupine.
Po sedanjem predlogu je predvideno tudi podaljšanje omejitve izplačevanja delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela, o čemer se pogovarjajo tudi s sindikati javnega sektorja. Od tega ukrepa si avtorji osnutka predloga novele zakona obetajo kar 60 milijonov evrov prihranka.
Več o tem, kateri od omenjenih ukrepov bi lahko bili dejansko sprejeti, bo morda znanega po koalicijskem vrhu, ki ga je premier Marjan Šarec sklical za soboto. Koalicija se mora namreč uskladiti glede prioritet in uresničevanja zavez iz koalicijskega sporazuma, pri čemer na finančnem ministrstvu opozarjajo, da ga bo treba izvajati preudarno in ukrepe, ki povečujejo proračunske izdatke, uravnotežiti z drugimi ukrepi.
Določbe v predlogu novele zakona o izvrševanju proračuna odgovarjajo na nekatere zaveze iz koalicijskega sporazuma, hkrati pa jih uravnotežijo z zmanjšanjem rasti izdatkov na drugi strani, so dodali. Vlada naj bi nato o predlogu novele zakona o izvrševanju proračuna odločala prihodnji četrtek.
