Komisija v Bolgariji ugotavlja stabilen napredek. Država je izpolnila tri od šestih meril. Če se bo ta pozitiven trend nadaljeval, bi unija poseben mehanizem nadzora lahko odpravila pred koncem mandata te komisije, je v Strasbourgu ocenil prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans. Ob tem je sicer izpostavil, da je to le cilj, ne rok, in da ni nikakršnih zagotovil.
Romunija pa je slišala povsem drugačno sporočilo. Medtem ko je bil v minulem desetletju dosežen znaten napredek, je država v minulem letu na več področjih nazadovala. Timmermans je med drugim izpostavil pritiske na neodvisnost sodstva in na protikorupcijske organe ter izpostavil osem novih priporočil za ukrepanje.
Evropska komisija bo obe državi še naprej pozorno spremljala in napredek znova ocenila pred koncem tega mandata, ki se izteče 1. novembra prihodnje leto. "Tega ne počnemo, da bi kaznovali, temveč da bi pomagali," je poudaril prvi podpredsednik komisije in obe državi pozval, naj "prosim, prosim nadaljujeta reforme v pravo smer".
Položaj v Romuniji je ponazoril z maratonom in poudaril, da bi bila prava tragedija, če bi začel tekač nekaj metrov pred ciljem teči v nasprotno smer. Razprave o uporabi postopka po 7. členu pogodbe EU v primeru Romunije, ki v skrajnem primeru predvideva odvzem glasovalnih pravic, po Timmermansovih besedah za zdaj ni, saj da zadostuje ta poseben mehanizem nadzora.
EU je poseben mehanizem preverjanja stanja v pravosodju in boju proti korupciji, poznan tudi po okrajšavi CVM, prvič in doslej edinkrat uvedla ob vstopu Romunije in Bolgarije leta 2007 zaradi kritik drugih članic, da razmere na tem področju v obeh državah še zdaleč niso zadovoljive. Komisija objavlja redna poročila o napredku, med katere sodi tudi današnje.
Predsednik komisije Jean-Claude Juncker je ob prevzemu položaja poudaril, da želi v svojem petletnem mandatu videti konec tega mehanizma, ki je sicer tudi tarča kritik, da ni preveč učinkovit. Romunska premierka Viorica Dancila jih je na primer v začetku oktobra v Strasbourgu ostro kritizirala, češ da so zgrešila svoj cilj.
Romunija je sicer še pred nekaj leti veljala za manj problematično od obeh držav. Neuradno se je omenjalo, da bi lahko unija najprej odpravila mehanizem preverjanja zanjo, medtem ko bi Bolgarija še ostala pod nadzorom, a sedaj sta državi očitno zamenjali vlogi.
V preteklosti se je poročila o napredku držav v pravosodju in boju proti korupciji tesno povezovalo z njunim vstopom v schengenski prostor, češ da je za ta korak ključno najprej odpraviti poseben nadzor. Danes je položaj ob splošni ogroženosti schengna zaradi migracijskih izzivov še bolj zapleten in nove širitve schengna ni na vidiku.