Kot je v imenu predlagateljev, poslanske skupine SDS, uvodoma poudaril Jože Tanko, z današnjo sejo ne želijo vplivati na predlog zakona, ki ga je v DZ minuli teden vložila Levica in ki z letom 2019 minimalno plačo zvišuje na 667 evrov, leta 2020 pa na 700 evrov neto.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Tilen Božič je poudaril, da se način določanja zneska minimalne plače odraža v vseh podsistemih. "Sprememba načina bi zato pomenila zelo velik zalogaj, poleg tega pa je trenutno težko oceniti, ali bi nov sistem prinesel izboljšave," je dejal. Trenutna prioriteta je poleg tega drugačna, in sicer je povezana s socialnim dialogom ob vložitvi predloga Levice, je dodal.
Da predlog minimalne urne postavke odpira številna vprašanja, je opozorila tudi Janja Sluga (SMC), ki je spomnila, da ima zakonsko določeno minimalno plačo 22 držav EU. Bila je tudi kritična do SDS, ki da je to vprašanje odprla le zaradi vložitve zakonskega predloga Levice v DZ.
Še bolj kritičen je bil Primož Siter (Levica), ki je predlog minimalne urne postavke označil za "najbolj očiten predlog legitimizacije prekarnega dela". Tudi njegov strankarski kolega Matej T. Vatovec je dejal, da smisel koncepta uvedbe minimalne urne postavke vidi v dodatni pospešitvi rastoče prekarizacije. Edina logična in smiselna minimalna plača je minimalna plača, določena na mesečni ravni, je prepričan.
Tanko je očitke zavrnil in poudaril, da ne predlagajo nobenih rešitev, temveč javno predstavitev mnenj. "Prej ali slej se bo treba pogovarjati o tej temi, tako ali drugače," je dejal in dodal, da če sistem deluje v nekaterih drugih državah, ni razloga, da ne bi tudi v Sloveniji. Na opozorila o kompleksnosti tematike se je odzval s predlogom za podaljšanje v predlogih sklepov predvidenega roka za izvedbo analize oziroma javne predstavitve mnenj s 30 na 90 dni.
Predlog SDS je podprla Iva Dimic (NSi), ki je izpostavila, da je bilo v DZ doslej že veliko javnih predstavitev. "Zato ne razumem, zakaj ne bi imeli še ene razprave o minimalni plači," je dodala in ponovila, da so v SDS predlagali le javno predstavitev mnenj.
Razprava se je sicer v veliki meri vrtela okoli vprašanja ustreznosti višine minimalne plače in pozivov k zmanjšanju obdavčitve dela. Kot sta poudarila predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh in Samo Hribar Milič z Gospodarske zbornice Slovenije, bi z zmanjšanjem obremenitve dela vsi delavci prejeli višje neto plače. Zavzela sta se tudi za čim več socialnega dialoga pri iskanju odgovorov na tovrstna vprašanja.
V SDS so poleg izvedbe analize uvedbe minimalne urne postavke želeli še javno predstavitev mnenj, na katero bi povabili predstavnike delodajalcev in delavcev ter druge strokovnjake in zainteresirane osebe. Odbor je oba predloga sklepov zavrnil z desetimi glasovi proti in tremi za.
