Za resolucijo je glasovalo 473 poslancev, 151 jih je bilo proti, 40 vzdržanih.
Parlament je tudi obsodil "nasilno in nesorazmerno posredovanje" policije med množičnimi protesti v Bukarešti avgusta letos ter pozval romunske oblasti k pregledni in učinkoviti preiskavi dogodkov. Poslanci so tudi opozorili, da bi nova zakonodaja glede financiranja in delovanja nevladnih organizacij lahko ustrahovala civilno družbo.
Predvideno je, da bo Romunija s 1. januarjem 2019 prevzela polletno predsedovanje Svetu EU, Evropski parlament pa želi zagotoviti, da s predsedovanjem ne bo ogrozila evropskih vrednot, kot je vladavina prava.
Evropski parlament je o Romuniji razpravljal na prvem oktobrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu. Takrat je Romunija slišala niz svaril in pozivov, naj spoštuje evropske vrednote ter naj ne gre po poti Madžarske in Poljske.
Na drugem oktobrskem plenarnem zasedanju v Strasbourgu pa so evropski poslanci prosili romunskega predsednika Klausa Iohannisa, naj posreduje, da bi se izognili razpadu pravne države zaradi sporne pravosodne reforme.
Iohannis je v ponedeljek dejal, da Romunija ni pripravljena na predsedovanje Svetu EU, romunsko vlado premierke Viorice Dancila pa pozval k odstopu.
Pravosodna reforma med drugim predvideva zgodnejše upokojevanje sodnikov in državnih tožilcev. V Romuniji so v zadnjem času tudi sprejeli zakone, ki so omejili pristojnosti specializiranega urada tožilstva za boj proti korupciji (DNA) in omogočili odstavitev njegove vodje Laure Codrute Kövesi, ki je pred roko pravice v zadnjih letih privedla več pomembnih uradnikov.
V začetku julija je romunski parlament omilil protikorupcijska pravila in s tem številnim poslancem omogočil, da se bodo izognili sodnim postopkom zaradi obtožb korupcije. Med njimi je tudi vodja vladajočih socialdemokratov Liviu Dragnea, ki je bil junija obsojen zaradi zlorabe položaja.