Zagovorniki vzpostavitve pravil že govorijo o vzpostavljanju "digitalne ženevske konvencije", ki bi urejala "kibernetska orožja" in varnost interneta.
Med drugim želijo s temi pravili prepovedati, da bi države med oboroženimi spopadi s kibernetskimi orodji napadale kritično infrastrukturo, od katere so odvisna življenja civilistov, navaja francoska tiskovna agencija AFP.
Določili bi tudi pravila, v kakšnih primerih bi država lahko podprla kibernetske napade in v kakšnih primerih bi lahko sprejela tovrstne povračilne ukrepe.
K pobudi so se, kot poroča AFP, zavezale vse članice EU, ne pa tudi Kitajska, Rusija in ZDA, ki so sicer v zadnjih letih v ospredju poročanj o hekerskih napadih. Sicer pa naj bi "napadalna kibernetska orožja" razvilo že več držav, med njimi tudi Severna Koreja.
Francoski zunanji minister Jean-Yves Le Drian sicer upa, da bo na koncu vendarle prišlo do oblikovanja mednarodnih norm, kdaj je bojevanje med državami v kibernetskem prostoru dovoljeno. "Moramo razviti norme, da se izognemo vojni v kibernetskem prostoru, ki bi lahko bila katastrofalna," je dejal francoski minister.
Omenjeni pariški poziv je ob skupno 51 državah podprlo še 93 civilnih združenj in 218 podjetij. Besedilo tega poziva pa bo predstavil francoski predsednik Emmanuel Macron ob odprtju Unescovega foruma o upravljanju interneta, ki se danes začenja v Parizu, še navaja AFP.
