V imenu predlagateljev sklica izredne seje DZ o dogovoru Združenih narodov o migracijah, ki bo 21. novembra, je Branko Grims (SDS) poudaril, da dogovor temelji na manipuliranju s pojmom migracij, ki se jih je pred letom 2015 razumelo kot migriranje med posameznimi državami, zdaj pa se jih razume kot množične migracije. Te množične migracije pa so v zgodovini "vedno pomenile uničenje narodov, držav in civilizacije".
Poleg tega je Grims posvaril pred izenačitvijo zakonitih in nezakonitih migracij, ki da ga uvaja globalni dogovor. Ta prinaša tudi revščino v ciljne države, je še dejal poslanec največje opozicijske stranke.
Ljudmila Novak (NSi) je medtem dejala, da v NSi dogovoru nasprotujejo, ker ne rešuje vzrokov za migracije. Zavzela se je za iskanje rešitev za te vzroke na mednarodni ravni, pri čemer bi lahko tudi Slovenija storila več za njihovo odpravo.
Poslanci koalicijskih strank so medtem podprli dogovor ZN o migracijah. Jani Möderndorfer (SMC) je ob tem izpostavil, da gre za politične obveze, ne bo pa dogovor vplival na slovenski pravni red. Poudaril je, da dogovor govori tudi o boju proti nezakonitim migracijam, tihotapljenju in trgovini z ljudmi.
Tudi Robert Pavšič iz vladne LMŠ je izpostavil, da bo Slovenija tudi ob sprejetju dogovora ostala suverena država. Dodal je, da je globalni dogovor "afirmacija tega, da v migrantskih tokovih spoštujemo človekove pravice in pri tem ločujemo med zakonitimi in nezakonitimi migracijami ter tudi begunci".
Poleg tega zajema vse migracije od izvora, prek tranzicije in cilja, pri čemer spodbuja mednarodno sodelovanje pri soočanju s to problematiko, je dejal Pavšič.
Po mnenju poslanca SD Predraga Bakovića bo Slovenija ob zavrnitvi dogovora v primeru novega migrantskega vala ostala sama v manjšini držav. Če ga bo podprla, pa bo del večine držav in bo tudi deležna njihove pomoči.
Poslanci SDS, NSi in SNS v zahtevi za sklic seje predlagajo, naj DZ vladi priporoči, da nasprotuje dogovoru o migracijah v okviru sodelovanja v vseh mednarodnih organizacijah in v okviru kakršnegakoli mednarodnega sodelovanja. Predlagajo tudi, naj državni zbor priporoči vladi, da o vseh mednarodnih aktih, ki na kakršenkoli način obravnavajo meddržavne migracije, predhodno seznani slovensko javnost in DZ in upošteva stališča slednjega. Priporoči naj ji še, da v institucijah EU in ZN spodbuja iskanje rešitev za odpravljanje vzrokov migracij v izvornih državah.
Odbor za notranjo politiko je nato s petimi glasovi za in desetimi proti zavrnilo mnenje, s katerim bi matičnemu delovnemu telesu, odboru za zunanjo politiko, predlagali, naj na petkovi seji sprejme omenjena priporočila DZ vladi.
Na zunanjega ministrstvu medtem trdijo, da dogovor poudarja suvereno pravico držav, da same oblikujejo lastne migracijske politike. Je pravno nezavezujoč dokument in ne prinaša novih mednarodnopravnih obveznosti.
