Uvodoma je moderator pogovora in profesor na fakulteti za družbene vede Dejan Verčič izpostavil nekaj izzivov, s katerimi se soočajo mediji 21. stoletja. Po njegovih besedah so mediji ekonomsko vedno šibkejši, družbeni položaj novinarjev pa upada. "Zakaj smo se znašli v situaciji, ko mediji nikogar več ne skrbijo," se je spraševal.
Teh sprememb po oceni dopisnice RTVS iz Nemčije Polone Fijavž nemški mediji ne doživljajo tako intenzivno. Večina medijev je odgovornih, relevantnih in spoštovanih, uživajo pa tudi visoko stopnjo zaupanja, med drugim ne dopuščajo, da bi se sovraštvo širilo znotraj medijev, je pojasnila. "Uravnoteženosti v tej meri, kot jo poskušajo iskati mediji v Sloveniji, v nemških medijih ni," je še dejala in izpostavila, da je ravno uravnoteženost lahko izgovor za prelaganje odgovornosti. "Če nimaš odgovornih medijev, nimaš odgovorne družbe in imaš manj odgovorne politike," je še poudarila dopisnica.
Dogaja se razpad družbenega dogovora, kaj se sme in česa ne, pa kot enega od razlogov za težave sodobnih slovenskih medijev prepoznava odgovorni urednik tednika Mladina Grega Repovž. Nagnjeni smo k dramatizaciji, ljudem pa ustreza, da je v javnosti in medijih dopuščen "gostilniški govor". Mediji danes nekritično dajejo prostor skorajda komurkoli, je bil še oster Repovž.
Odgovorni urednik Prvega programa Radia Slovenija Andrej Stopar je prepričan, da mediji spremembe v družbi zaznajo: "Odnos med javnostjo in medijem je dvostranska cesta. Če se v javnosti dovoli nek diskurz, to preide na medije." Če so novinarji informacije nekoč iskali, se morajo danes odločati, kaj sploh bodo povedali, pa je opisal sodobno novinarsko delo. Po njegovih besedah vse pomembnejši del novinarskega dela namreč postaja selekcija informacije. "V poplavi vsega je treba ločiti zrno od plev," je bil slikovit, hkrati pa je izpostavil vprašanje zaupanja javnosti do "ločevalcev" oziroma novinarjev.
Velik vpliv na medije ima lahko tudi država, tak primer je na primer Srbija. Po besedah dopisnika Radiotelevizije Slovenija (RTVS) iz Beograda Boštjana Anžina tam v najbolj branih, poslušanih in gledanih medijih, ki ne obračunavajo samo s politiki, ampak tudi z mediji, kritičnimi do političnega vrha, oglašujejo podjetja, pretežno v državni lasti. V Srbiji je sicer mogoče najti zelo dobre medije, a večinoma ostajajo neopaženi. Preiskovalni novinarji po Anžinovih besedah odkrivajo nepravilnosti, a se nato razen krajše izpostavljenosti v medijih nič se ne zgodi. Pogosti so tudi napadi na novinarje. V pripravi je sicer nova medijska strategija, ki pa jo oblikujejo politiki, zato Anžin ne vidi ravno svetle prihodnosti srbske medijske krajine.
