Kot so sporočili z zavoda, je Poklicni barometer raziskava, katere cilj je ugotoviti in prikazati predvidena gibanja na trgu dela. Iz raziskave je razvidno predvideno razmerje med ponudbo in povpraševanjem po poklicih v naslednjem letu tako na ravni območnih služb zavoda kot na nacionalni ravni. Raziskavo so v 90. letih prejšnjega stoletja zasnovali na Švedskem, po enaki metodologiji pa jo izvajajo še na Finskem, Poljskem in v Estoniji.
Zavod je Poklicni barometer v obliki pilotne raziskave izvedel v sedmih območnih službah, in sicer ljubljanski, mariborski, celjski, novogoriški, koprski, trboveljski in sevniški. Poklicni barometer so v vsaki sodelujoči območni službi izvedli v obliki panelov, na katerih je od šest do osem strokovnjakov opredelilo predvideno razmerje med ponudbo in povpraševanjem po poklicih na lokalnem trgu dela v naslednjem letu.
Poleg zaposlenih na zavodu, ki sodelujejo z delodajalci ali z brezposelnimi in zelo dobro poznajo tako potrebe delodajalcev v lokalnem okolju kot tudi sestavo, znanja in sposobnosti brezposelnih ter iskalcev zaposlitve, so pri izvedbi sodelovali tudi predstavniki agencij za zaposlovanje.
Rezultat Poklicnega barometra je razvrstitev poklicnih skupin v tri skupine. V prvo, ki opredeljuje primanjkljaj, sodijo poklici, za katere se predvideva, da bodo potrebe delodajalcev po njih v naslednjem letu presegle ponudbo na trgu dela. Kadra v teh poklicih bo premalo, da bi lahko pokrili potrebe delodajalcev.
Kandidatov za prosta delovna mesta bo premalo zaradi različnih dejavnikov. Prva možnost je, da kandidatov za tovrstna delovna mesta ni oz. jih ni dovolj. Druga možnost je, da kader sicer obstaja, a je premalo usposobljen in imajo delodajalci zato težave pri iskanju ustreznih kandidatov. Razlog pa so lahko tudi delovne razmere, na primer nizko plačilo ali težko fizično delo, ki odvračajo kandidate, da bi iskali zaposlitev v teh poklicih.
Druga skupina opredeljuje ravnovesje, torej stanje, ko zavod predvideva, da bosta ponudba in povpraševanje po poklicih uravnotežena. Tretja skupina pa opredeljuje presežek, kamor sodijo poklici, za katere bo predvidoma manj razpisanih prostih delovnih mest kot bo iskalcev zaposlitve v teh poklicih. Kandidati, ki bodo iskali delo v teh poklicih, bodo težje našli zaposlitev tudi v primeru ustreznih znanj, kompetenc in veščin za opravljanje poklica.
111 od skupno na nacionalnem nivoju ocenjenih 173 poklicnih skupin se je uvrstilo med primanjkljaj, med ravnovesje je bilo umeščenih 39 poklicnih skupin, za 23 poklicnih skupin pa je predviden presežek, kar pomeni, da bo za te poklice manj razpisanih prostih delovnih mest kot bo iskalcev zaposlitve v teh poklicih.
Med poklici, ki jih bo po pričakovanjih primanjkovalo, so številni tehniški in deficitarni. V kategoriji presežkov pa so med drugim bibliotekarji, filozofi, zgodovinarji, fotografi in novinarji. Celoten seznam za vse tri skupine je objavljen na spletnih straneh zavoda.
