V prvem izbornem krogu so se poleg Dolenca, ki po predčasnem odhodu Boštjana Jazbeca z mesta guvernerja začasno vodi Banko Slovenije, prijavili še viceguverner Marko Bošnjak, predsednik uprave Triglav skladov Benjamin Jošar, nekdanja viceguvernerka Mejra Festić in nekdanji član Evropskega računskega sodišča Milan Martin Cvikl.
V pogovorih s poslanskimi skupinami se je omenjal še Masten, a je Pahor ob tem, da nihče od kandidatov ni užival zadostne podpore v DZ, ocenil, da bi jo lahko zaradi izpolnjevanja visokih strokovnih kriterijev in uživanja zaupanja za opravljanje funkcije dobil Dolenc. V DZ bi na glasovanju, ki je tajno, moral dobiti vsaj 46 glasov, dobil jih je 30.
Na vnovičen poziv, za katerega se je Pahor odločil po lastni presoji, saj mu zakon v takih okoliščinah te odločitve ne nalaga, se je znova prijavilo pet kandidatov. Tokrat je bil med njimi tudi Masten, ob njem pa še Damijan, v. d. direktorja Umarja Boštjan Vasle, Eva Lorenčič iz Evropske centralne banke in nekdanji prvi mož Kada Tomaž Toplak.
V parlamentarnih strankah najpogosteje omenjajo Damijana in Mastena, večina se bo o kandidatih opredelila po njihovih predstavitvah. V SAB in NSi podpirajo Mastena, v Levici načeloma podpirajo Damijana. K njemu se zaenkrat bolj nagibajo v LMŠ, v DeSUS pa se nagibajo k Damijanu in Vasletu. V ostalih strankah kandidatov še niso komentirali.
Masten je za STA povedal, da se bo z veseljem odzval na vsa vabila na srečanja s poslanskimi skupinami. Med stvarmi, ki bi jih rad prinesel na to funkcijo, pa je naštel znanje monetarne ekonomije, mednarodne izkušnje na področju regulacije ter sposobnost zastopanja Slovenije v Evrosistemu na primerljivi strokovni ravni.
Podobno je za STA navedel tudi Vasle: "Svoje poglede bom z veseljem predstavil poslanskim skupinam in predsedniku republike." Kot svoje vsebinske prioritete je izpostavil okrepljeno prepoznavnost stališč Banke Slovenije znotraj Evrosistema in v domačem okolju, okrepitev t. i. makrobonitetnega nadzora in da bi s sodelavci prispeval k spoštovanosti institucije tudi v bodoče.
"Moja kandidatura temelji na sposobnostih, ki sem jih pridobil tekom dolgoletnega vodenja Umarja, podrobnem poznavanju postopkov vodenja ekonomske politike, sodelovanju z mednarodnimi institucijami, pogledu na vodenje centralne banke, ki sem ga oblikoval na podlagi pregleda nad ekonomskimi razmerami, ter na dejstvu, da nisem bil neposredno povezan s sprejemanjem ukrepov v času krize," je nanizal.
Damijan medtem kandidature ni želel komentirati, saj da bi to lahko vplivalo na izborni postopek.
