IUS-INFO - Dnevne novice - Cena za delnico NLB v IPO pri 51,50 evra
Zemljevid mesta English O podjetju O produktih > Podpora uporabnikom 01 438 01 80
Išči po   > Po zbirkah  > Napredno  Pomoč pri iskanju  
IUS-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   Preglej komentarje članka *  

Novice

9.11.2018

Cena za delnico NLB v IPO pri 51,50 evra

Ljubljana, 09. novembra (STA) - Cena za delnico NLB je v postopku IPO postavljena pri 51,50 evra, torej na spodnji meji cenovnega razpona, določenega med 51,50 in 66 evrov. Država je v tem postopku za zdaj prodala 59,1 odstotka delnic NLB, s čimer bi iztržila nekaj manj kot 609 milijonov evrov. Ob uveljavitvi posebne stabilizacijske opcije bo delež narasel na 65 odstotkov.

Dosežena cena v prvi javni ponudbi delnic (IPO) pomeni, da bo tržna kapitalizacija oz. tržna vrednost NLB ob začetku kotiranja delnic na Ljubljanski in Londonski borzi 14. novembra dosegla 1,03 milijarde evrov, so sporočili iz NLB in SDH. Za primerjavo, knjigovodska vrednost kapitala je bila ob koncu junija 1,51 milijarde evrov.

Slovenski državni holding (SDH) je uveljavil tudi opcijo presežne dodelitve in dal na voljo dodatnih 1.181.819 delnic NLB. V primeru, da bo opcija presežne dodelitve uveljavljena v celoti, se bo izkupiček za državo povečal na 669,5 milijona evrov, kar bo pomenilo 65 odstotkov osnovnega kapitala NLB.

Pri opciji presežne dodelitve gre za stabilizacijski mehanizem. Kot je slišati, je bila to zahteva velikih mednarodnih vlagateljev, ki so se zanimali za nakup delnic banke. Gre za to, da bosta stabilizacijska organizatorja, Citigroup in Wood & Company, del izdanih delnic zadržala na posebnem fiduciarnem računu in nato v 30 dneh od uvrstitve delnic na borzo lahko sklepala posle z namenom stabiliziranja cene.

Delnice naj bi na ljubljanski in londonski borzi začele kotirati 14. novembra, ko je predvidena tudi poravnava prodaje delnic. Do takrat imajo tako vlagatelji čas za vplačilo svojih lastniških deležev.

Kot je razvidno iz obvestila NLB in SDH o doseženi ceni, sta največja posamična institucionalna kupca delnic NLB ugledni ameriški finančni sklad Brandes Investment Partners, na katerega bo odpadel 7,6-odstotni lastniški delež, in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD), ki bo lastnica 6,3 odstotka delnic banke. Ker podatki o lastnikih delnic v Londonu niso javni, podrobnejši podatki o razpršeni strukturi tujih lastnikov sredi meseca ne bodo znani.

Brandes Investment Partners je po navedbah s spletne strani sklad, ki vlaga v podcenjene delnice, EBRD pa je v lastništvo NLB vstopa že drugič, saj je sodelovala v delni privatizaciji NLB leta 2002. Takrat je kupila petodstotni delež, ki ga je prodala leta 2008.

Neuradno je bilo ponudb precej več od števila delnic, ki jih je sprejel SDH kot prodajalec. Slišati je, da so se s takšno odločitvijo v upravljalcu državnih naložb izognili najbolj plenilskim vlagateljem, obenem pa si oblikovali blažilec, če bi šlo kaj narobe.

Država je v tem postopku po zavezi, dani Evropski komisiji v zameno za odobreno državno pomoč banki konec leta 2013, prodajala najmanj 50 odstotkov plus eno delnico in največ 75 odstotkov minus eno delnico NLB. Delež, ki je tokrat ostal v lasti države, bo ta morala prodati do konca prihodnjega leta.

Ker bodo delnice banke kotirale na borzi, bodo ti postopki precej lažji. Pol leta po začetku kotacije delnic velja sicer moratorij, a nato je pričakovati, da bo na podlagi dodatka k objavljenemu prospektu in predhodnega dogovora z zainteresiranimi vlagatelji SDH prek borze prodal še preostale delnice do nadzornega deleža.

Banka pa bo morala vse do izpolnitve prodajne zaveze Bruslju še naprej izvajati izravnalne oz. kompenzacijske ukrepe. Za NLB ostajajo v veljavi zaveze, ki jih ta izpolnjuje od prejema državne pomoči. Pomembna zaveza je glede donosa iz lastniških instrumentov, ki zagotavlja, da bo lahko NLB odobrila nova posojila le, če bo za njih prejela minimalen donos iz lastniških instrumentov. NLB prav tako ne sme sklepati poslov, ki jih je prodala v okviru načrta prestrukturiranja, kot so lizinški posli, in ima še naprej prepoved prevzemov.

NLB bo zaprla tudi dodatne bančne podružnice na domačem trgu, 14 jih namerava zapreti v začetku decembra. Ker prodaja 75 odstotkov minus ene delnice ne bo izvedena do konca letošnjega leta, pa bo morala tudi sprožiti prodajo svojega deleža v hčerinski zavarovalnici NLB Vita.

V postopku IPO so večino delnic ponudili v odkup institucionalnim vlagateljem, manjši del pa tudi malim vlagateljem v Sloveniji oz. fizičnim ali pravnim osebam, ki niso dobro poučeni investitorji. Ti so lahko vpisali najmanj 10 delnic in jih plačali po ceni 66 evrov. Neuradno so vplačali za nekaj manj kot 30 milijonov evrov delnic. V NLB jim bodo razliko vrnili do 15. novembra.

Tako naj bi mali vlagatelji v tej ponudbi v NLB pridobili nekaj več kot tri odstotke delnic NLB, ki bodo začele kotirati, institucionalni pa 97 odstotkov. Prodajalec je načrtoval prodajo prvim v obsegu 10 odstotkov, drugim preostanek, a si pridržal pravico, da delnice po potrebi prerazporedi iz ene v druge tranšo.

Na koncu naj bi mali delničarji v celotni lastniški strukturi imeli okoli dveodstotni delež. Delnice so kupili tudi nadzorniki in člani uprave NLB. Prvi mož NLB Blaž Brodnjak bo npr. lastnik 1136 delnic, prvi nadzornik Primož Karpe pa 606.

Potrjena cena v postopku IPO, ki sta ga kot vodilna koordinatorja organizirala Deutsche Bank in JP Morgan, predstavlja 68 odstotkov knjigovodske vrednosti NLB, ki je sredi leta dosegla 75,40 evra. Že sam razpon ni bil postavljen visoko, ker razmere na trgu v tem času niso najboljše in so nenaklonjene IPO.

Del razpona ponudbene cene je tudi razpon vrednosti globalnih potrdil o lastništvu (GDR). Gre za prenosljiv vrednostni papir, ki ga izda banka in služi kot nadomestni finančni instrument za delnice nekega tujega podjetja, s katerimi se trguje v tujini. Vsako delnico sestavlja pet GDR. Razpon ponudbene cene v GDR je tako določen pri 10,30 evra.

Država je banko prodajala že lani, a jo je na točki soglasja k cenovnemu razponu ustavila vlada kot skupščina SDH, in to zaradi nezadovoljstva s takratnim razponom med 55 in 71 evri (ob knjigovodski vrednosti delnice 65,50 evra) ter zaradi tveganj, povezanih s sodnimi postopki na hrvaškem zaradi prenesenih deviznih vlog nekdanje LB. Odločanje je na vlado preložil nadzorni svet SDH.

Številke ob lanski in letošnji prodaji niso neposredno primerljive. Zadnja objavljena vrednost za knjigovodsko vrednost je konec junija, medtem ko je NLB sredi oktobra državi izplačala 270,6 milijona evrov dividend za lani. Znesek vključuje 189,1 milijona evrov lanskega čistega dobička in zadržani dobiček.

NLB je za leta 2015, 2016 in 2017 državi izplačala za skupaj 378,2 milijona evrov dividend. Njena pomoč banki konec leta 2013 pa je znašala 1,56 milijarde evrov.

Komentar bo javno objavljen

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2018

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2017

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar