Na MZZ so pri tem izpostavili financiranje slovenske narodne skupnosti po zaščitnem zakonu, vidno dvojezičnosti in uporabo slovenskega jezika ter vračanje narodnih domov v Trstu in Gorici. "Odprta vprašanja glede uresničevanja pravic narodne skupnosti so del rednega dialoga slovenskih političnih predstavnikov s predstavniki sosednje Italije in dežele Furlanije - Julijske krajine," so poudarili v sporočilu za STA.
Dodali so, da je zunanje ministrstvo preko diplomatsko-konzularnih predstavništev v Rimu in Trstu v stalnem stiku s predstavniki narodne skupnosti, prav tako pred sestanki s predstavniki Italije ali dežele Furlanije - Julijske krajine potekajo redna srečanja zunanjega ministra s predstavniki narodne skupnosti.
Tudi v komisiji DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu menijo, da se položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji izboljšuje, pri čemer pa opozarjajo, da še niso izpolnjena vsa določila zaščitnega zakona. Kot napovedujejo, bo komisija spremljala izvajanje zakona in opozarjala na neizpolnjene obveznosti iz zakona, predvsem na člen 26, ki določa, da ima slovenska narodna skupnost pravico do olajšanega zastopstva v poslanski zbornici in senatu.
Komisija je v sporočilu za STA še dodala, da bo obravnavala tudi druge aktualne zadeve, ki se nanašajo na položaj slovenske narodne skupnosti v Italiji. S sprejetimi pozivi in priporočili bo na to opozarjala tudi vlado, da bo ustrezno ukrepala oziroma se o rešitvi te problematike dogovarjala s sosednjo državo.
V komisiji DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu so še napovedali, da bo delegacija komisije prihodnji teden, natančneje 14. novembra, obiskala slovensko narodno skupnost v Italiji.
Krovni organizaciji slovenske narodne skupnosti v Italiji, Slovenska kulturna gospodarska zveza (SKGZ) in Svet slovenskih organizacij (SSO), sta v spomenici, ki sta jo poslali predstavnikom slovenskih oblasti, opozorili, da nekatera določila iz zaščitnega zakona iz leta 2001 še niso uresničena, med drugim da ima slovenska narodna skupnost pravico do olajšanega zastopstva v italijanski poslanski zbornici in senatu.
Poleg tega so po navedbah krovnih organizacij še vedno prisotne težave pri pravilnem zapisovanju slovenskih imen in priimkov na nekaterih italijanskih dokumentih, v celoti tudi še ni izpolnjena pravica rabe slovenskega jezika v izvoljenih telesih javne uprave, niso postavljene še vse dvojezične table, odprto je vprašanje poučevanja slovenskega jezika v Železni in Kanalski dolini, prav tako še ni bila ustanovljena posebna sekcija pri tržaškem konservatoriju G. Tartini s slovenskim učnim jezikom.
Italija se je tudi obvezala, da bo slovenski manjšini v FJK vrnila goriški Trgovski dom, Narodni dom pri Sv. Ivanu v Trstu in tržaški Narodni dom, kar še ni v celoti uresničeno. V skladu z zaščitnim zakonom tudi še niso priznane slovenske sindikalne organizacije in dejavnosti.
Krovni organizaciji sta napovedali, da bosta spomenico v kratkem poslali tudi italijanskim oblastem.
SKGZ in SSO sta spomenico naslovili na predsednika države Boruta Pahorja, predsednika vlade Marjana Šarca, predsednika državnega zbora Dejana Židana, predsednika državnega sveta Alojza Kovšco, na vseh 16 ministrov, predsednico komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu Ljudmilo Novak in ostalih 12 članov komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter na slovenskega veleposlanika v Trstu Bogdana Benka in generalnega konzula v Trstu Vojka Volka.
