Kot je na dogodku, ki ga je v Ljubljani pripravilo Združenje nadzornikov Slovenije, dejal Aljaž Jadek iz odvetniške pisarne Jadek & Pensa, blockchain na področje korporativnega upravljanja prinaša več vidikov sprememb. Vpliva lahko na posredno imetništvo delnic, skupščino, kot jo poznamo danes, ter izdajanje, vodenje, trgovanje in izvrševanje pravic iz lastniškega kapitala. Izločili bi se namreč lahko posredniki, s čimer bi bilo trgovanje hitrejše, s tem pa bi se povečala likvidnost na trgu. Olajša lahko tudi revidiranje.
Christoph Van der Elst z Univerze v Tilburgu in Univerze v Gentu se je osredotočil na modernizacijo dialoga izdajateljev z delničarji in poudaril, da gre pri tem med drugim za pospešitev tega dialoga. "Sprememba podatkov, ki traja nekaj dni, je za pravnike morda res ustrezna, za finančne trge pa je to predolgo," je opozoril.
Blockchain v postopke dodaja transparentnost in varnost ter spreminja način potrjevanja podatkov. "Ponuja poceni in hitro odločanje na usklajen način," je poudaril Van der Elst in spomnil, da na globalni ravni že obstajajo številni primeri dobrih praks.
Enega takšnih je predstavil nizozemski podjetnik s področja uporabe blockchain tehnologije Menno Wielhouwer, ki med drugim svetuje nizozemski banki KAS Bank. Skupaj so oblikovali platformo za bolj transparentno in učinkovito odločanje delničarjev, ki vključuje orodje za neposredno komunikacijo, pretočne vsebine v realnem času, deljenje novic in napreden način poročanja.
Wielhouwer ocenjuje, da bodo skupščine prihodnosti potekale brez "vmesnih členov", kot so denimo notarji, a priznava, da je takšna prihodnost še precej oddaljena, saj vsi delničarji še niso osvojili niti osnovnih znanj s področja blockchain tehnologije. "Začne se s tem, da bodo fizična srečanja z leti vse manj pomembna," je dejal.
Jadek, sicer tudi član upravnega odbora Blockchain Think Thank Slovenia ter član delovne skupine Združenja nadzornikov Slovenije za blockchain in korporativno upravljanje, je ob tem poudaril, da bo treba določiti, kdo bo v blockchainu prevzel vlogo "vmesnih členov", ko bodo ti odpravljeni.
V razpravo se je vključila tudi predsednica Notarske zbornice Slovenije Sonja Kralj, ki se je strinjala, da bo blockchain prinesel veliko novih rešitev, vendar pa je "treba ohraniti ščepec konservativnosti". "Notarji vsem strankam zagotavljamo polje zaupanja, v katerem je lahko vsaka prepričana, da bo varna tako v razmerju do drugih strank kot do zakona," je dejala in izrazila prepričanje, da bodo notarje v korporativnem upravljanju vedno potrebovali.
Vse naštete spremembe sicer trenutno zavirajo predvsem po mnenju številnih počasne spremembe zakonodaje. Te so zahtevne zato, ker področje blockchaina na regulativni ravni vključuje toliko različnih deležnikov, je izpostavila vodja projektne skupine za novo ekonomijo in blockchain tehnologije na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Nena Dokuzov. Med drugim ostaja odprto vprašanje zanesljivega digitalnega identificiranja, ki je povezano tudi z evropsko uredbo o varstvu osebnih podatkov.
