Poslanci SDS, NSi in SNS so namreč zahtevali sklic izredne seje o dogovoru Združenih narodov o varnih, urejenih in zakonitih migracijah. Od vlade zahtevajo, da dogovor v celoti zavrne ter tudi aktivno nasprotuje sprejemu dokumenta. Predlagajo tudi, naj državni zbor priporoči vladi, da o vseh mednarodnih aktih, ki na kakršenkoli način obravnavajo meddržavne migracije, predhodno seznani slovensko javnost z uradnim besedilom takšnega mednarodnega akta v izvornem in slovenskem jeziku ter z njimi predhodno seznani DZ in upošteva njegova stališča.
Dogovor, katerega pripravo je Slovenija podprla, sicer po navedbah zunanjega ministrstva poudarja suvereno pravico držav, da same oblikujejo lastne migracijske politike. Je pravno nezavezujoč dokument in ne prinaša novih mednarodnopravnih obveznosti, pač pa temelji na že obstoječih mednarodnopravnih instrumentih. Decembra bo v Marakešu sprejet z aklamacijo, in ne s podpisom.
Opozicijski poslanci pa so prepričani, da dogovor "vse migrante izenačuje med seboj in tako na dolgi rok odpravlja meje držav". Opozorili so tudi, da vse več držav odstopa od te deklaracije. Na zunanjem ministrstvu so medtem izrazili stališče, da bi morala zaradi spremenjenih mednarodnih okoliščin vladna koalicija znova spregovoriti o tej zadevi. V koalicijski SD pa so izrekli jasno podporo dogovoru.
Izredna seja, na kateri bo DZ razpravljal o tej temi, bo 21. novembra, v ponedeljek, 19. novembra, pa se bo začelo redno novembrsko zasedanje. Kolegij predsednika DZ Dejana Židana je danes določil njen dnevni red in na sejo med drugim uvrstil novelo zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, s katero vlada umika masovni avtomatični izračun za pravice iz javnih sredstev, ki bi se moral začeti uporabljati prihodnje leto.
Po nujnem postopku bo DZ odločal o vladni noveli zakona o davku na dodano vrednost (DDV), ki v slovenski pravni red prenaša dve evropski direktivi, spremembe pa se nanašajo na obravnave kuponov ter na opravljanje storitev in prodajo blaga na daljavo. Za prenos evropske direktive gre tudi pri zakonu o trgu finančnih instrumentov, z njim pa sta vsebinsko tesno povezana tudi predloga sprememb zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov ter zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje. Vse te predloge DZ obravnava po nujnem postopku.
Na prvi vsebinski redni seji v tem mandatu bodo poslanci znova odločali o zakonu o nepremičninskem posredovanju, ki so ga "podedovali" še od prejšnjega sklica. Državni svet je namreč marca letos izglasoval veto na omenjeni zakon, DZ pa o njem zaradi padca vlade o njem še ni znova odločal. Državni svetniki so sicer zakonu očitali, da bo negativno vplival na pravno varnost v prometu z nepremičninami in poslabšal pogoje poslovanja nepremičninskih družb. Da bi zakon obveljal, mora zanj glasovati najmanj 46 poslancev.
Novembrsko zasedanje bo namenjeno tudi splošni razpravi o nekaterih poslanskih zakonskih predlogih. Med njimi so predlogi novel zakona o dohodnini, zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter zakona o delovnih razmerjih. Vse so vložili poslanci NSi kot odgovor na "vladne napovedi dodatnih davčnih bremen in nesprejemljivo radikalno govorico Levice".
Splošno razpravo bo DZ opravil tudi o več zakonskih predlogih poslancev SDS, ki so v DZ že bili zavrnjeni in so jih vložili znova. Gre za novelo zakona o davku na dodano vrednost, s katerim želijo stopnjo DDV vrniti na predkrizno raven, spremembe zakona o motornih vozilih, ki bi ukinile obvezno registracijo mopedov, ter novelo zakona o ugotavljanju katastrskega dohodka, s katero bi 40 odstotkov katastrskega dohodka v davčni osnovi ostal trajen ukrep.
Poslanci pa bodo razpravljali tudi o vsebini letnega poročila varuha človekovih pravic ter poročilu o položaju romske skupnosti v Sloveniji.
