Po oceni Evropske komisije se bo javnofinančni primanjkljaj Italije prihodnje leto zvišal na 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
"Dejstvo ostaja, da je italijanski parlament potrdil primanjkljaj v višini največ 2,4 odstotka za leto 2019 in da je vlada to zavezana spoštovati," je dejal Tria.
Razlika nastaja predvsem zato, ker EU Italiji za 2019 napoveduje zgolj 1,2-odstotno gospodarsko rast, proračunski načrti Rima pa temeljijo na oceni 1,5-odstotne krepitve BDP.
Evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici je danes kot razlog za razhajanje med komisijo in Italijo navedel tudi višje ocenjene javnofinančne odhodke, predvsem zaradi rasti stroškov servisiranja dolga v luči rasti pribitkov na italijanske državne obveznice. Komisar je opozoril, da zadnji podatki pritrjujejo večji previdnosti Bruslja glede gibanja italijanskega BDP in bi lahko gospodarske napovedi še poslabšali.
Jesenska napoved Evropske komisije navaja, da bo italijanski javni dolg v prihodnjih dveh letih ostal nespremenjen pri 131 odstotkih BDP. Italijanski voditelji vztrajajo, da prav počasna rast in visoka zadolženost terjata zviševanje izdatkov za namene, ki bodo pognali gospodarstvo.
Italijanska vlada je dodala, da medtem ko se napoved komisije občutno razlikuje od njene, Rim še vedno želi "konstruktiven dialog".
Evropska komisija je 23. oktobra zavrnila italijanski osnutek proračunskega načrta za prihodnje leto. S tem se je sploh prvič v zgodovini EU zgodilo, da je Bruselj zavrnil proračunski načrt članice. Italiji je Bruselj dal tri tedne časa, da posreduje ustrezno spremenjen proračunski načrt.