Pri izračunu stroškovne najemnine bi upoštevali stroškovno vrednost stanovanja, ki bi jo med drugim določala gradbena vrednost in vpliv velikosti stanovanja, in letno stopnjo najemnine. Slednja bi bila odvisna od stroškov vzdrževanja, stroškov za upravniške storitve, amortizacije in stroškov financiranja, je na posvetu Poslovanje z nepremičninami danes v Portorožu povedala Martina Gramc z ministrstva.
Upravičenci bi dobili stanovanjski dodatek, ki bi se izračunaval podobno kot sedaj upravičenost do subvencije, na podlagi dohodka gospodinjstva in najemnine, bi bila pa zaradi upoštevanja stroškovne najemnine (ki bo višja kot sedanja neprofitna) višja meja ugotovljenega dohodka, kar bi posledično pomenilo več upravičencev. Najemniki bi kot sedaj del najemnine krili sami, a bi namesto sedanjih 20 odstotkov krili 10 odstotkov, preostali del bi bil lahko predmet dodatka.
Plačilo stanovanjskega dodatka bi si delile občina in država, in sicer bi dodatek k najemnini javnih stanovanj krila država, dodatek k najemnini tržnih stanovanj pa občine. Izdatki bi bili glede na sedanji sistem približno dvakrat višji - za letos je ocenjeno, da bodo subvencije stale okoli 20 milijonov evrov, po novem sistemu pa bi potrebovali skupno okoli 41 milijonov evrov. Od tega bi okoli 27,6 milijona evrov morala zagotoviti država.
Stanovanjski skladi že dlje časa čakajo na spremembo sistema neprofitne najemnine, saj jim ta ne omogoča niti vzdrževanja obstoječega fonda stanovanj, potrebne pa bi bile investicije tudi v gradnjo novih stanovanj.
Dušan Gorenčič iz Stanovanjskega sklada RS je dejal, da neprilagajanje vrednosti točk, ki se uporabljajo pri izračunu vrednosti stanovanja in posledično najemnine, višjim gradbenim stroškom od leta 2007 pomeni 104 milijone evrov primanjkljaja, s čimer bi lahko zagotovili dodatnih 1000 do 1500 novih najemnih stanovanj.
Poleg dodatnih sredstev za stanovanjski dodatek bi bilo treba po njegovem mnenju zagotoviti dodatne vire za gradnjo novih najemnih stanovanj.
Izračune stroškovne najemnine sta na naročilo republiškega stanovanjskega sklada pripravila Andreja Cirman iz ljubljanske ekonomske fakultete in Dušan Zupančič iz družbe Sving konzultanti. Cirmanova je danes na posvetu med drugim izpostavila pomen višine stroškov financiranja za posojila, s katerimi bodo nova najemna stanovanja grajena, na višino stroškovne najemnine ter posledično vlogo države pri pogojih za ta posojila.
