Spomladi letos je namreč ustavno sodišče razveljavilo 12. člen zakona o odškodninah za izbrisane, ki je določal, da odškodnina, ki jo izbrisani terja v sodnem postopku, ne more preseči trikratnika odškodnine, ki jo lahko dobi v upravnem postopku, v katerem je bila določena pavšalna odškodnina 50 evrov za mesec izbrisa.
Omenjeni člen je ustavno sodišče razveljavilo, in sicer s takojšnjim učinkom za tiste, ki so zahtevke za odškodnino vložili pred uveljavitvijo zakona o odškodninah za izbrisane, to je pred 18. junijem 2014. Ko gre za ostale izbrisane (po podatkih iz vladnega gradiva jih je 339), pa je ustavno sodišče zakonodajalcu dalo devetmesečni rok (ta poteče 13. januarja 2019), da sprejme novo ureditev. Sicer bo razveljavitev 12. člena zakona začela veljati tudi zanje.
Junija letos je vlada ustanovila strokovno medresorsko delovno skupino in ji naložila pripravo predlogov možnih rešitev za izvršitev odločbe ustavnega sodišča. Komisija je predloge pripravila, vlada pa se je z njimi seznanila danes. Hkrati je ministrstvu za notranje zadeve naložila, naj v sodelovanju z ministrstvom za pravosodje in ministrstvom za finance preuči predloge rešitev in vladi v šestih dneh predlaga najustreznejšo rešitev.
Komisija kot prvo od možnih rešitev navaja, da vlada ne stori ničesar, kar bi pomenilo, da bi 13. januarja 2019 razveljavitev spornega člena začela veljati za vse izbrisane. Če želi, da začne takšna rešitev veljati že prej, pa lahko vlada in DZ sporni člen črtata iz zakona še pred 13. januarjem 2019, kot enega od možnih ukrepov navaja komisija.
Ena od možnih rešitev bi po navedbah komisije bila, da vlada pripravi zakon, ki bi sicer odpravil omejitev višine odškodnine, bi pa omejil obresti. Po tej rešitvi bi bili upravičenci upravičeni do plačila celotne škodo, omejene pa bi bile obresti na glavnico, pri čemer je predlaganih več možnih omejitev. Možne so omejitve obresti na višino glavnice, na večkratnik glavnice, ali pa tako, da bi se namesto zakonskih zamudnih obresti določilo revalorizacijske obresti, to je obresti z drugačno oziroma nižjo obrestno mero.
Kot zadnjo možno rešitev pa komisija navaja pripravo zakona, s katerim bi sporni 12. člen spremenili tako, da bi višina odškodnine v sodnem postopku ostala omejena na trikratnik višine odškodnine, ki bi jo izbrisani dobil v upravnem postopku, a bi se hkrati določila tudi merila, kdaj se lahko izjemoma določi višja odškodnina in v kakšni višini. Višja odškodnina bi se lahko po predlogu določila, kadar bi obstajal nesorazmerno velik razkorak med zakonsko omejeno odškodnino in dejansko izkazano škodo.
DZ je zakon o odškodninah za izbrisane sprejel konec leta 2013, uporabljati pa so ga začeli 18. junija 2014. Zakon je bil sprejet na zahtevo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je junija 2012 v sodbi v zadevi Kurić in ostali Sloveniji naložilo, da mora v enem letu sprejeti odškodninsko shemo, ki bo uredila pravico do primerne odškodnine za vse izbrisane.
