Zakon o nepravdnem postopku določa pravila postopka, po katerih sodišče obravnava osebna stanja, družinska in premoženjska razmerja ter nekatere druge zadeve, ki se rešujejo v nepravdnem postopku. Trenutno veljavni zakon je bil sprejet leta 1986, do danes pa je bil le nekoliko spremenjen s tremi drugimi zakoni.
Predlog novega zakona v prvem delu vsebuje splošne določbe, ki se uporabljajo za nepravdne postopke, v drugem delu pa ureja posebne postopke, kot so postopki za ureditev osebnih stanj in družinskih razmerij. Med slednjimi med drugim ureja odvzem poslovne sposobnosti, odvzem ali podaljšanje roditeljske pravice, postopek za ugotovitev in izpodbijanje očetovstva ter postopka o preživljanju otroka in otrokovih stikih. Ureja tudi postopek o razglasitvi pogrešancev za mrtve, postopek za določitev odškodnine, postopek za ureditev mej in podobno.
V prvi vrsti pa je sprejem zakona potreben, ker se bo aprila prihodnje leto začel uporabljati družinski zakonik, ki je pristojnosti za odločanje v družinskih zadevah s centrov za socialno delo (ti zdaj dobivajo bolj strokovno in svetovalno vlogo), skoraj v celoti prenesel na sodišča. Pri tem se bo namreč večji del postopkov vodil po pravilih nepravdnega postopka.
Glavni namen zakona je izboljšati položaj otrok v družinskih razmerjih, tako med samim postopkom kot tudi po njem, oziroma zagotoviti učinkovitejše izvajanje načela varovanja koristi otroka, ki je temeljno načelo slovenskega družinskega prava. Cilj so tudi hitrejši postopki, kar je pri odločanju o koristih otroka še posebej pomembno, je zapisano v obrazložitvi zakona.