Mjanmar in Bangladeš sta konec oktobra dosegla dogovor, po katerem naj bi se sredi novembra več sto tisoč pripadnikov muslimanske manjšine Rohingya lahko začelo vračati v Mjanmar, od koder so pred več kot letom zbežali pred nasiljem mjanmarske vojske.
Nobenih znakov ni, da bi Mjanmar sprejel ukrepe, ki bi zagotavljali, da bo muslimanska manjšina lahko živela varno na svojih domovih, je v torek opozorila posebna poročevalka ZN za človekove pravice v Mjanmaru Lee Yang Hee, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Vladi Bangladeša in Mjanmara je pozvala, naj ustavita prenagljene načrte za repatriacijo. Vlado v Mjanmarju pa, naj Rohingam zagotovi dolgoročno pravico do državljanstva, svobode gibanja in dostopa do javnih storitev.
Na podlagi verodostojnih informacij so begunci "v globokem strahu", da bi bila njihova imena na seznamu tistih, ki naj bi se začeli vračati v Mjanmar, je dejala in opozorila, da so bili pripadniki muslimanske manjšine v Mjanmaru ne le žrtve nasilja mjanmarske vojske v letih 2016 in 2017, ampak so bili desetletja diskriminirani in preganjani.
Pred nekaj več kot letom dni je s severa pokrajine Rakhine zaradi okrutne operacije mjanmarske vojske v Bangladeš pobegnilo okoli 700.000 Rohingov, ki so poročali o požigih, umorih in posilstvih. Mjanmar odločno zanika očitke o etničnem čiščenju in poudarja, da je šlo zgolj za odgovor na napade upornikov iz vrst manjšine.