Na ministrstvu za pravosodje so spomnili, da od leta 2000 poteka priprava novega modela kazenskega postopka, ki bi določil drugačno vlogo in pooblastila policije, tožilstva in sodišča v kazenskem postopku - predvsem gre za prenos pristojnosti za preiskavo s sodišča k tožilstvu. Njihov predlog pa, kot so dodali, ne vsebuje sprememb glede uvedbe sodne preiskave, ki so lani naletele na veliko nasprotovanje.
Predlog novele ureja možnost zaslišanja priče s strani državnega tožilca oz. policije v predkazenskem postopku. Poleg tega se ob dodatnih varovalkah, kot so obvezna obramba, brezplačna obramba, možnost avdio in video snemanja, ureja tudi dokazna vrednost zaslišanja osumljencev, kadar odvetnik ni navzoč.
V slovenski pravni red želijo prenesti tudi evropsko direktivo, ki na sistemski ravni ureja položaj žrtev kaznivih dejanj, posebno pozornost pa predlog namenja zlasti ranljivim skupinam žrtev. Ministrstvo, ki ga vodi Andreja Katič, s predlogom novele zasleduje tudi cilj večje transparentnosti in krepitve zaupanja v pravno državo z uvajanjem možnosti podaje ločenih mnenj na vrhovnem sodišču. To bo po njihovem mnenju pomembno prispevalo k razvoju sodne prakse.
Predlog novele, ki je v javni obravnavi, upoštevajoč novejšo prakso ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice sistematično ureja zaseg predmetov, spisov in elektronskih naprav odvetnikov in drugih oseb, če gre za njihovo gradivo, ki vsebuje privilegirano komunikacijo. Predlog ureja tudi varovanje novinarjevega vira v kazenskem postopku.
Ureditev hišne preiskave popravlja tako, da se po eni strani varujejo pravice imetnika nepremičnine, kadar je slednji nedosegljiv. Zaradi večje stopnje koordiniranega delovanja ključnih nadzornih sistemov je predlagano, da mora državni tožilec pisno seznaniti "kvalificiranega" ovaditelja (torej državni organ ali institucijo, ki izvaja nadzor nad določenim pravnim področjem) z obrazloženimi razlogi za zavrženje in mu tako dati možnost, da se do njih opredeli.
Ministrstvo bi uvedlo tudi možnost uporabe naprave za telefonsko prisluškovanje, t. i. imsi lovilca, bolj jasno bi uredilo vprašanji uporabe prometnih podatkov ter pridobitev zaupnih bančnih podatkov. "Državni tožilec bo moral pri združevanju zadev v predkazenskem postopku ter pri vložitvi obtožnega akta in zahteve za preiskavo postopati bolj racionalno, vzpostavlja se podlaga za odločanje izvenobravnavnega senata v primeru nestrinjanja preiskovalnega sodnika s predlaganimi prikritimi preiskovalnimi ukrepi, hišnimi in osebnimi preiskavami," so navedli v predlogu.
Izvenobravnavni sodnik bi z namenom racionalizacije in pospešitve kazenskega postopka dobil večja pooblastila, med drugim možnost, da sam odloči o spremembi varnostnih ukrepov, preklicu pogojne obsodbe, izbrisu obsodbe in prenehanju varnostnih ukrepov.
"Ker pogosto vračanje zadev z višjega na prvostopno sodišče marsikdaj po nepotrebnem podaljšuje postopke, je z vidika povečevanja učinkovitosti kazenskega sodstva podrobneje urejen pritožbeni postopek, in sicer v smeri, da se doseže večja možnost vsebinskega odločanja na drugi stopnji, kar pomeni hitrejše pravnomočne kazenske sodbe," so zapisali v predlogu. Poenostavlja se tudi pridobitev potrdila o tem, da je posameznik ali pravna oseba v kazenskem postopku.
Zakon o kazenskem postopku je z obširnimi predlogi skušal spremeniti že prejšnji pravosodni minister Goran Klemenčič, vendar pri tem ni bil uspešen. Stroka je imela sicer pripombe na različne rešitve, ne zgolj na krnitev sodne preiskave. Pravosodno ministrstvo bo pripombe zainteresirane javnosti sprejemalo do konca meseca, Katičeva pa je v torek ob dnevu pravosodja dejala, da si želi, da bo predlog novele zakona sprejet v doglednem času.
Ljubljana, 08. novembra (STA)
